Več vitamina C potrebujejo kadilci (tudi osebe, ki vsak dan le vdihavajo cigaretni dim), osebe s hudimi telesnimi napori, pri stanjih, kot so trajni umski in duševni stres, zasvojenost z alkoholom in zdravili (barbiturati, antibiotiki), pri nekaterih kroničnih boleznih (sladkorna bolezen, kronične bolezni ledvic, ki zahtevajo dializo) in okužbah. Tudi ženske, ki več let redno jemljejo kontracepcijske tablete, imajo večjo potrebo po vitaminu C. Do nezadostnega vnosa vitamina C pogosto pride tudi pri starejših ljudeh, saj stalno jemljejo zdravila ali so zaradi težav z žvečenjem in drugače omejenih življenjskih pogojev podhranjeni.1,2
V kolikor telo dnevno ne dobi zadosti vitamina C, se pogosteje pojavljajo modrice, krvavitve dlesni, slabo celjenje ran, izpadanje zob, pojavijo se bolečine v sklepih in okužbe.1
Biorazpoložljivost vitamina C izboljša dodatek bioflavonoidov.8
STRANSKI UČINKI VITAMINA C
Pri odmerkih, višjih od 1000 mg vitamina C na dan se lahko pojavijo akutni gastrointestinalni simptomi, kot so driska, slabost, trebušni krči in druge prebavne motnje, ki nastanejo zaradi osmotskega učinka neabsorbiranih količin vitamina C v prebavnem traktu. Pri vnosih nad 1000 mg na dan je zaradi nasičenosti tkiv malo verjeten dvig koncentracije vitamina C v telesu, poveča pa se tveganje za omenjene stranske učinke.4
Pri vitaminu C se približno 1 % neabsorbirane askorbinske kisline presnovi v oksalat. Ker stopnja absorpcije pri vnosu, ki je večji od 200 mg, upada in ustrezno narašča izločanje nepresnovljene askorbinske kisline z urinom, so nastale količine oksalata običajno nizke (do 40 mg/dan), s tem pa tudi tveganje za nastanek ledvičnih kamnov. Pri bolnikih z okvarami ledvic in z nagnjenjem k tvorbi kamnov je stanje drugačno, saj imajo le-ti težave z zmanjšano absorpcijo. Zato neabsorbiran vitamin C v prebavilih pretvarjajo neposredno v oksalat, tega absorbirajo in ga izločajo z urinom.2
VIRI VITAMINA C V PREHRANI
Vitamin C lahko tvori večina sesalcev razen opic, morskih prašičkov in človeka. Dobri viri so sadje in zelenjava, zlasti šipek, citrusi, črni ribez, brokoli, paprika. Količinsko so za vnos vitamina C pomembni tudi krompir, ohrovt, brstični ohrovt, rdeče in belo zelje, špinača in paradižnik.1,5
Dnevni odmerki vitamina C, ki so višji od 500 mg, ne sodijo več v običajno dopolnjevanje prehrane.
CINK
Cink ima prav tako vlogo pri delovanju imunskega sistema; telo ne vsebuje velikih zalog, zato je potreben stalen vnos. Na splošno je absorpcija iz živil živalskega izvora boljša kot iz živil rastlinskega izvora. Na izrabo cinka vplivajo tudi stresne situacije, kirurški posegi, parazitarna obolenja in infekcije. Pri mešani prehrani je povprečna stopnja absorpcije cinka okoli 30 %. Viri cinka so govedina, svinjina, perutnina, jajca, mleko, sir. Dobro biorazpoložljivost ima kelatna oblika cinka. Prag toksičnosti za cink je zelo visok. Akutna zastrupitev z npr. 2 g cinka povzroči želodčno-črevesne motnje in vročico, kronična (> 110 mg na dan) pa hipokromnoanemijo in nevtropenijo, verjetno zaradi interakcije z bakrom. Tudi kratkotrajen vnos okoli 50 mg cinka na dan pripelje do součinkovanj s presnovo železa in bakra, zaradi česar se odsvetuje vnos več kot 30 mg cinka na dan.2
Natalija Pustišek, mag. inž. živ.
