VITAMIN A

Vitamini sodijo med mikrohranila, brez katerih telo ne more delovati. Sodelujejo namreč v skoraj vseh razvojnih in presnovnih procesih, večinoma podpirajo različne encimske reakcije. Vitamin A je tisti, ki skrbi, da normalno rastemo, da naš imunski sistem funkcionira normalno, da delujejo naš vid, koža in sluznice, pa še kaj bi se našlo.

Če vitamina A primanjkuje
V sodobnem svetu se zelo redko zgodi, da nam vitamina A primanjkuje, najdemo ga namreč v zelo veliko vrstah živil. Večja pomanjkanja pa opažajo v deželah v razvoju, kjer je prehrana bolj enolična in revna. Pomanjkanje se najprej pokaže kot nočna slepota, tanka in luskasta koža, lomljivi lasje in nohti, suha nožnica, akne. Pri hujšem pomanjkanju pa je v nevarnosti degeneracija sprednjega dela očesa in možna celo slepota.

Koliko ga potrebujemo
Vitamin A sodi med vitamine, ki so topni v maščobah, ne v vodi. Tako kot večino vitaminov moramo tudi vitamin A v telo vnesti s prehrano, saj ga naše telo samo ne more sintetizirati. Nahaja se tako v hrani rastlinskega kot tudi živalskega izvora. Naše telo dnevno potrebuje 800 mikrogramov vitamina A, takšno količino pa dobimo že z normalnim obrokom, ki vsebuje denimo tuno, solato, maslo in nekaj sadja. Najboljši viri vitamina A v hrani živalskega izvora so jetra, jajca, maslo, sir in ribe, med rastlinsko hrano pa zelenjava oranžne in temno zelene barve (korenje, sladek krompir, ohrovt, paprika, solata, špinača) ter sadje oranžne in vijolične barve (melone, mango).

Uživajmo maščobe
Na vsebnost vitamina A v prehrani moramo biti  še posebej pozorni pri nosečnicah, doječih materah, novorojenčkih, pri otrocih, ki pogosto zbolevajo ter pri starejših; takrat so potrebe večje. V obliki prehranskih dopolnil ga je potrebno vnašati tudi, kadar se ne prehranjujemo zdravo in uravnoteženo. Neredko strokovnjaki zaznajo pomanjkanje tudi zato, ker danes marsikdo meni, da se je potrebno izogibati hrani, ki vsebuje maščobe oziroma holesterol. Prehrana, v kateri je maščob premalo, zanesljivo nudi tudi premalo vitamina A.