Zvin gležnja

Zvin gležnja velja za najpogostejšo poškodbo sklepov pri športnikih, v nekaterih športih predstavljajo kar 30 % vseh, denimo pri nogometu in rokometu. Ker so zvini zelo pogosti tudi pri rekreativcih, si poglejmo, kako ukrepati, ko se poškodba zgodi.

Vez se lahko tudi pretrga

Do zvina gležnja najpogosteje pride pri teku, hoji ali doskoku, ko se naše stopalo obrne preveč navznoter ali navzdol in se gleženj znajde v zanj neobičajnem položaju. Pri tem se vezi, ki skrbijo, da so naši sklepi stabilni, pretegnejo, natrgajo ali celo pretrgajo. Običajno sta izmed množice vezi v gležnju najbolj prizadete vezi zunanjega dela, poškodovana je navadno tudi sklepna ovojnica. 

Bolečina in oteklina

Simptome zvina verjetno poznamo prav vsi: gleženj zaboli in oteče, težave imamo pri hoji. So pa simptomi tudi odvisni od stopnje poškodbe vezi. Pri zgolj pretegnjenih vezeh bosta oteklina in bolečina manjši in za silo znosni, če pa se vez pretrga, bomo oteklina večja, pojavi se podkožna krvavitev, ki se kaže v obliki pordečitve ali pomodritve poškodovanega dela, ter nestabilen sklep, ki ne prenese prav nobene obremenitve in teže.

Kako ukrepati?

Strokovnjaki so ukrepe, ki jih je treba ob izvesti v akutni fazi zvina, poimenovali s kratico PLES.  Namenjeni so takojšnjemu omiljenju bolečine, preprečevanju še hujše poškodbe in nadzoru na oteklino.

P kot počitek: oboleli gleženj mora mirovati, ne smemo ga obremenjevati prvih 48 ur.

L kot led: oboleli gleženj si masirajmo s hladnimi obkladki, najbolje vsaki dve do tri ure po pet minut.

E kot elevacija ali dvig: nogo dvignimo nad nivo srca – podnjo si položimo blazino.

S kos stisk: gleženj povijemo z elastičnim povojem, da preprečimo otekanje.

Seveda moramo pri vsaki poškodbi obiskati zdravnika. S preiskavo bo ugotovil stopnjo poškodbe vezi, izključil zlom in svetoval ustrezno rehabilitacijo po tem, ko akutna faza mine.