Pomladi in poleti smo zelo izpostavljeni sončnim žarkom, zato je dobro vedeti, kako poskrbeti za kožo, da ji gibanje na prostem ne bo bolj škodovalo kot koristilo. Žal zadnja leta strokovnjaki ugotavljajo, da je zaradi stanjšane ozonske plasti zemeljske atmosfere delovanje sonca vedno močnejše, s tem pa so večje tudi posledice, ki jih vpliv nevarnih UV žarkov prinaša.
UVA in UVB žarki
Sonce proti zemlji pošilja več vrst žarkov, na našo kožo pa imata največji vpliv dve vrsti:
- UVB žarki dosežejo povrhnjico naše kože. V njej spodbudijo nastajanje melanina in poskrbijo za sintezo vitamina D. Če pa jih je preveč, lahko povzročijo opekline, poškodujejo DNK in so lahko vzrok za določene oblike kožnega raka.
- UVA žarki prodrejo globlje, do usnjice kože. Zaradi njih hitro porjavimo, po drugi strani pa povzročajo prezgodnje staranje kože, njeno tanjšanje, nastanek peg, nekatere alergične reakcije in celo pospešijo razvoj kožnega raka in nekaterih kožnih bolezni.
Posledice so lahko hude
Posledice pretirane izpostavljenosti soncu so lahko zelo dramatične. Prve poškodbe se na koži pokažejo takoj v obliki rdečine ali opeklin, čez leta ali celo desetletja pa se lahko spopadamo s prehitro postaranostjo ali celo kožnim rakom. Zato je našo kožo treba na poletje pripraviti oziroma jo ustrezno zaščititi.
Zaščita kože od znotraj
Koža ima lasten zaščitni mehanizem, saj za zaščito pred soncem tvori pigment (porjavi), lastne antioksidante in odebeli povrhnjico. Na poletje jo torej lahko pripravimo, to pa naredimo predvsem s prehrano. Ta mora vsebovati določene vitamine in minerale, saj je dokazano, da nevtralizirajo škodljivo delovanje prostih radikalov, ki nastajajo v našem telesu pod vplivom UV-žarkov. Najpomembnejši so vitamini A, C, E in B-kompleks, med minerali pa sta nepogrešljiva cink in selen. Koža bo dobro pripravljena na sonce, če bomo jedli dovolj sadja in zelenjave, meso, mleko, rastlinska olja, morske sadeže in ribe, pa tudi kvas, jetra, cela žita in oreške, v telo pa jih lahko vnesemo tudi v obliki prehranskih dodatkov. Z omenjenimi snovmi bo naša koža manj podvržena opeklinam, se bo pa tudi mnogo hitreje obnavljala.
Pomembno pa je vedeti, da je naravna zaščita kože zelo odvisna od tipa kože, vendar pa traja le med petimi in 20 minutami.
Kemični ali fizikalni filtri
Ko pa vemo, da bo naša koža soncu izpostavljena dlje časa – ko se denimo odpravljamo na morje ali v gore, če imamo posebej občutljiv tip kože, ali če je koža zaradi bolezni, zdravil ali posegov manj odporna, lastni zaščitni mehanizmi kože ne bodo več zadoščali. Zato moramo v teh primerih uporabiti zaščitna sredstva.
Na trgu so na voljo sredstva za zaščito pred soncem v različnih oblikah: kot geli, kreme, emulzije in podobno, vsebujejo pa aktivne sestavine – UV filtre. Ti filtri so lahko kemični (organski), fizikalni (anorganski) ali kombinacija obojih.
Kemični zaščitni faktorji se v kožo vpijejo in žarke absorbirajo, fizikalni pa ostanejo na površju kože in žarke odbijajo ali deloma odbijajo, deloma pa absorbirajo. Na splošno velja, da so fizikalni (anorganski oz. mineralni) filtri do kože prijaznejši, saj s tem, ko ostanejo na koži, ne povzročajo fototoksičnih ali alergijskih reakcij. Še posebej so primerni za dojenčke in majhne otroke, jih je pa potrebno nanašati pogosteje. Značilno zanje je, da se v kožo ne vpijejo, na njej ostane bela sled.
Za optimalno zaščito pa je idealna kombinacija obeh vrst filtrov.
Kakšen faktor izbrati?
Zaščitni faktor in njegova oznaka v obliki številke nam pove, kolikokrat dlje smo zaščiteni lahko izpostavljeni soncu v primerjavi s časom, ki ga na soncu lahko preživimo
Nezaščiteni. Čas zaščite z določenim preparatom lahko izračunamo tako, da čas naravne zaščite (npr. 10 minut) pomnožimo z navedenim faktorjem in dobimo število minut, ki jih lahko preživimo na soncu.
Vedeti moramo torej, da nam višja številka zaščitnega faktorja ne prinese večje, močnejše zaščite, ampak je ta zgolj dolgotrajnejša. Pri nakupu kreme za sončenje je bolj od višine zaščitnega faktorja pomembno preveriti, če vsebuje zaščito tako za UVA kot tudi za UVB žarke. Večina krem z zaščitnim faktorjem vsaj 20 že prinaša dovolj visoko raven zaščite, le pravilno in dovolj pogosto moramo sredstvo nanašati.
Kako in kako pogosto se namazati?
Zaščitno kremo je na kožo potrebno nanesti pol ure prej, preden se odpravimo denimo na plažo. Uporabiti moramo dovolj kreme, za celo telo naj bi zadoščalo 30 gramov, praktično pa to pomeni ena polna dlan. Nanos je treba obnoviti po vsakem plavanju, potenju ali brisanju z brisačo. Nikar pa ne pozabimo na posebej izpostavljene dele, kot so ustnice, ušesa in nos.