Poleti se pogosteje kot v drugih letnih časih srečujemo z nadležnimi piki žuželk. Komarji, ose, čebele, sršeni, … pa tudi klopi nam lahko povzročijo le drobne težave na mestu vboda, lahko pa njihov strup povzroči hudo alergijsko reakcijo. Še bolj pa nas skrbi dejstvo, da nekateri med njimi sodijo tudi med prenašalce nevarnih mikroorganizmov, ki povzročajo hude bolezni.
Zakaj nas žuželke pikajo
Načeloma velja, da žuželke pikajo samo v samoobrambi, drugače pa je s tistimi, ki se prehranjujejo s človeško krvjo. Te nas najdejo zaradi vonja naše kože, zaradi znoja in toplote, ki ju oddajamo, pa tudi zaradi zraka, ki ga izdihavamo.
Posledice pikov
Večinoma ljudje nimamo opaznejših posledic, ko nas piči komar, osa ali klop. Običajno jo odnesemo zgolj z manjšo srbečo oteklino, pekočo bolečino in srbenjem kože okrog nje. Vse te nevšečnosti dokaj hitro izzvenijo, lahko v nekaj urah ali najkasneje v nekaj dneh.
V nasprotju z blago alergijsko reakcijo pa se pri posameznikih včasih pojavi alergija na pik oziroma strup žuželke. Ta je lahko lokalna in kot večja srbeča oteklina prizadene le okolico pika in mine po nekaj dneh, lahko pa je sistemska in ogrozi celo naše življenje. Kadar nastopi v najhujši obliki, se imenuje anafilaktični šok. Zaradi hitrega otekanja ustnic, jezika, težkega dihanja, hudega srbenja, omotice, krčev in izgube zavesti bolnik brez hitrega ukrepanja lahko tudi umre.
Kako ukrepati
Če na pike nismo alergični, bomo težave omilili, če ukrepamo hitro. Najprej odstranimo želo, če nas je seveda pičila čebela, potem pa mesto pika izperemo in osušimo ter nanj položimo hladen obkladek in nato namažemo z mazilom, ki bo ublažilo vnetno reakcijo; strokovnjaki svetujejo nato tudi uživanje kalcijevih pripravkov. Pri odstranjevanju žela ali klopa moramo biti pazljivi, da ne okolice vboda ne klopa ne stiskamo, saj sicer v telo lahko dobimo več strupa oziroma v kožo iztisnemo več bakterij.
Zavarujmo se
Pred nadležnimi piki se je najbolje zavarovati s fizično zaščito. Oblačila naj bodo svetlejša, z dolgimi rokavi in hlačnicami, kar velja predvsem za gibanje v naravi. V stanovanju pa bodo najbolj učinkoviti komarniki oz. mreže na oknih in okoli ležišča.
Zaščitimo pa se lahko tudi z repelenti - s sredstvi, ki žuželke in insekte odganjajo z vonjem, ki ga ne prenesejo, oziroma pri njih blokirajo receptorje, s katerimi zaznavajo človekov vonj. Glede na sestavo jih delimo na naravne in kemične.
Naravni repelenti so rastlinskega izvora in so narejeni na bazi eteričnih olj ali piretrinov. Najpogosteje se zanje uporabljajo citronela, cedra, sivka, bor, cimet, rožmarin, česen in še nekateri drugi. Ti repelenti delujejo tako, da insekte odganjajo. Med ljudmi velja prepričanje, da so naravni repelenti bolj prijazni do uporabnikov, vendar so včasih lahko celo bolj agresivni. Pozorni moramo biti denimo pri limonski travi, ki lahko poškoduje oči, in olje krvomočnice, ki lahko povzroči hudo alergično reakcijo.
Kemični oziroma sintetični repelenti so bolj učinkoviti in nas ščitijo dlje. Običajno vsebujejo dve sestavini – dietiltoluamid in ikaridin -, ki veljata za do kože dokaj agresivni kemikaliji. Obe dražita kožo, oči in sluznico, zato se je dobro prepričati, v kakšni koncentraciji ju repelent vsebuje. Strokovnjaki priporočajo, da koncentracijo, ki je višja od 30 %, uporabljamo zgolj v tropskih deželah.
Kako repelente nanašati
Repelente nanesemo enakomerno na vse dele telesa, ki niso pokriti, izpustimo pa kožo okrog oči, nosnic in ustnice. Preverimo navodila in po navedenem času učinkovanja nanos obnovimo. Običajno je to potrebno storiti vsake štiri ure, če pa se kopamo, sončimo ali znojimo, pa še bolj pogosto. Predvsem pa zelo skrbno preberimo navodila za uporabo na njih in se držimo priporočil proizvajalcev.
