Prvi korak pri nadomeščanju vitamina D je vedno preverjanje dejanskega stanja. Namesto da ugibamo na podlagi počutja, je smiselno pri zdravniku ali v laboratoriju opraviti krvni test 25(OH)D. Tako dobimo jasno sliko, ali je vitamina D res premalo in v kolikšni meri.
Na podlagi izvida lahko začnemo urejati osnovo: kolikor je varno in izvedljivo, poskusimo več časa preživeti na prostem, predvsem dopoldne ali pozno popoldne, pri čemer se izogibamo sončnim opeklinam. Hkrati v prehrano vključimo več živil, ki naravno vsebujejo vitamin D, na primer mastne ribe, jajčni rumenjak in po potrebi obogatena živila.
Če samo s soncem in prehrano ne dosežemo zadovoljivih vrednosti – kar je zlasti pozimi precej pogosto –, pridejo v poštev prehranska dopolnila. Skupaj z zdravnikom ali farmacevtom izberemo ustrezno obliko in odmerek (kapljice, kapsule, razpršilo) ter vitamin D jemljemo redno, po navodilih. Po nekaj mesecih nadomeščanja je smiselno ponoviti krvni test, da vidimo, ali smo z izbranim pristopom dosegli ciljne vrednosti in ali je treba odmerek prilagoditi.
Pri vsem tem je pomembna zmernost. Čeprav je pomanjkanje vitamina D pogosto, pa lahko pretiravanje z visokimi odmerki, zlasti brez nadzora, vodi v čezmerno raven vitamina D in posledično v previsok kalcij v krvi, kar lahko obremeni ledvice in povzroča druge težave. Zato vitamin D nadomeščamo premišljeno: z laboratorijskim izvidom, prilagojenim odmerkom in po možnosti ob obroku, ki vsebuje nekaj zdravih maščob, saj se tako bolje absorbira.