KORTIZOL

Ko se kar naenkrat nabere ogromno težav z zdravjem, ko se ukvarjamo z izgorelostjo, tesnobo, s padcem imunskega sistema, prebavnimi težavami in nepojasnjenim nabiranjem maščobe okrog trebuha, bi morda morali pomisliti na kortizol.

Odziv telesa na stres

Kortizolu rečemo tudi »stresni hormon«, saj ga telo proizvaja takrat, ko smo pod stresom. Izloča ga nadledvična žleza, uravnavata pa ga hipotalamus in hipofiza. S sprožitvijo nastajanja kortizola ob nevarnosti telo odreagira tako, da se ji kar se da hitro lahko izognemo – telo se pripravi na beg ali boj, sposobni smo reagirati hitreje in močneje. V telesu se zaradi tega vse funkcije upočasnijo in podredijo reševanju. Tak odziv telesa naj bi bil seveda kratkotrajen, do težav pa prihaja, če tako stanje traja predolgo. V današnjem svetu, ko se zaradi načina življenja kar naprej borimo s stresom, se tudi telo odziva, kot bi bili ves čas v nevarnosti.

Stalno povišan kortizol prinaša težave

Nekateri celo trdijo, da je kortizol kriv za tri četrtine naših bolezni. Hormon je namreč soodgovoren za ohranjanje ravnovesja v telesu, saj pomaga uravnavati krvni tlak, presnovo, funkcijo srca in centralnega živčnega sistema ter reakcije imunskega sistema. Zaradi prekomerne izpostavljenosti stresu je kortizol v našem telesu je ves čas povišan, vse funkcije telesa so podrejene izogibanju nevarnosti, zapostavljene in upočasnjene, zato se marsikdo od nas sooča s številnimi zdravstvenimi težavami, ki pa jih pripisuje čisto drugim vzrokom.

Znaki povišanega kortizola:

• oslabel imunski sistem in pogosto zbolevanje,
• visok krvni pritisk, povišan holesterol in sladkor,
• nespečnost, utrujenost tudi po prespani noči,
• prebavne težave, slabost, krči, driska, zaprtje,
• izguba mišične mase, šibkost v mišicah,
• težave z apetitom, želja po slabi hrani in sladkorju,
• upadanje želje po spolnosti,
• pridobivanje teže in maščobe okrog trebuha.

Kaj storiti?

Strokovnjaki svetujejo, naj povišan kortizol znižamo z zdravim načinom življenja in aktivnostmi, ki znižujejo stres:

• telesna aktivnost, tudi joga, tai-chi,
• meditacija in sproščanje,
• socialni stiki, druženje,
• zdrava prehrana, uravnoteženi dnevni obroki,
• smeh, glasba,
• dovolj spanja (sedem do devet ur na dan).