Holesterol je pogosto obravnavan kot negativna snov, vendar je v resnici nujno potreben za delovanje telesa. Ključno je razumeti razliko med dobrim in slabim holesterolom ter kako lahko povišan holesterol vpliva na zdravje.
V nadaljevanju bomo raziskali, kaj je holesterol, zakaj je pomemben, kako prepoznati težave in kako ga učinkovito nadzorovati.
Holesterol je maščobna snov, ki je prisotna v vseh celicah telesa. Telo ga potrebuje za proizvodnjo hormonov, vitamina D in snovi, ki pomagajo pri prebavi hrane. Holesterol v telesu izvirata iz dveh glavnih virov:
Holesterol se po krvi prenaša z lipoproteini, ki jih delimo na dve vrsti:
V krvi se holesterol nahaja kot sestavni del lipoproteinov. To so snovi, ki so sestavljene iz beljakovin in maščob, skrbijo pa za transport maščob po krvi. Na splošno najbolj znana sta HDL (high density lipoprotein = lipoprotein z visoko gostoto) in LDL (low density lipoprotein = lipoprotein z nizko gostoto). V ljudskem jeziku ta dva lipoproteina enačimo s holesterolom, tako da tudi holesterol delimo na LDL in HDL holesterol.
Imenujemo ga tudi dober, koristen holesterol. Po krvi se prenaša z dobrimi lipoproteini, ki omogočajo, da se holesterol iz različnih tkiv in tudi iz žilne stene odstranjuje in prenaša nazaj v jetra, ki ga nato presnovijo, potem pa se z žolčem izloča iz organizma. Poleg tega HDL tudi zmanjšuje možnost, da bi prišlo do nalaganja holesterola na žilne stene. Dobri holesterol nas ščiti in je nujno potreben za naš organizem.
Imenujemo ga tudi slab, škodljiv holesterol. Lipoproteini z nizko gostoto (LDL) prenašajo holesterol od jeter do drugih delov telesa. Kadar so njegove vrednosti povišane, se lahko začne kopičiti v žilnih stenah in jih s tem oži. Ta škodljivi proces lahko vodi do angine pektoris, srčnega infarkta, možganske kapi ali motenj v prekrvitvi okončin in drugih organov.
Za osebe brez dejavnika tveganja velja, da je stanje normalno, kadar skupni holesterol v krvi ne presega 5,0 mmol/L, pri čemer mora biti raven holesterola LDL manjša od 3,0 mmol/L, raven holesterola HDL pa večja od oziroma enaka 1,2 mmol/L.
Ljudje se znajdemo v težavah, kadar imamo holesterola preveč - predvsem "slabega holesterola". Vzroki za povečanje so različni: lahko ga preveč vnesemo s hrano, vzrok so lahko nekatere bolezni (npr. sladkorna bolezen, bolezni ščitnice) ali nekatera zdravila.
Povišan holesterol pomeni, da so ravni LDL holesterola v krvi previsoke, kar lahko privede do nastanka ateroskleroze – kopičenja maščobnih oblog v arterijah.
To stanje lahko zoži ali celo zamaši krvne žile, kar povečuje tveganje za resne zdravstvene zaplete, kot so:
Povišan holesterol običajno ne povzroča vidnih simptomov, zato ga je mogoče odkriti le s krvnim testom. Redno preverjanje ravni holesterola je ključno za zgodnje odkrivanje in preprečevanje srčno-žilnih bolezni.
Prenehanje kajenja lahko izboljša raven HDL holesterola in zmanjša tveganje za srčno-žilne bolezni.
Z izgubo odvečne telesne mase lahko znatno zmanjšate LDL holesterol in izboljšate splošno zdravje.
Kronični stres lahko prispeva k nezdravim prehranskim navadam in povečanju telesne mase, kar negativno vpliva na holesterol.
V določenih primerih zdravnik predpiše zdravila, kot so statini, ki pomagajo uravnavati holesterol.
Poleg zdrave prehrane in telesne aktivnosti lahko naravne sestavine pripomorejo k uravnavanju holesterola:
Strokovnjaki svetujejo, da pri zvišanem holesterolu najprej naredimo velike spremembe v prehrani in življenjskem slogu. Če po treh mesecih takih sprememb v krvi ne bo željenih sprememb, bo treba poseči po zdravilih.
Odrasli naj bi opravili krvni test na holesterol vsaj vsakih 4–6 let, ali pogosteje, če imajo dejavnike tveganja.
Da, nekatera zdravila, kot so steroidi, diuretiki in beta blokatorji, lahko vplivajo na raven holesterola.
Ne, povišan holesterol običajno ne povzroča simptomov, zato ga je treba preveriti s krvnim testom.
Da, še posebej če imajo genetsko predispozicijo ali nezdrav življenjski slog.
Spremembe v prehrani lahko pokažejo rezultate že v nekaj tednih, vendar je priporočljivo vztrajati vsaj 3–6 mesecev.
Najbolj koristna živila so oves, stročnice, oreščki, mastne ribe (losos, sardine), avokado in olivno olje.
Zmerno uživanje jajc ni problematično za večino ljudi, saj ne vpliva bistveno na LDL holesterol. Pomembnejša je celotna prehrana.
Zmerno uživanje alkohola lahko rahlo zviša HDL, vendar prekomerno pitje negativno vpliva na zdravje srca in jeter.
Za odrasle je priporočljivo imeti skupni holesterol pod 5,2 mmol/L, LDL pod 3,4 mmol/L in HDL nad 1,0 mmol/L pri moških ter 1,2 mmol/L pri ženskah.
S pravilnim pristopom in zdravim načinom življenja lahko učinkovito nadzirate holesterol in zmanjšate tveganje za srčno-žilne bolezni. Če ste v dvomih, se posvetujte z zdravnikom in redno preverjajte svoje vrednosti holesterola.
