Holesterol je vrsta maščobe, ki jo imamo v čisto vsaki celici telesa – v njeni membrani, pravzaprav je to nujno potrebna snov za delovanje našega organizma. Holesterol najdemo tudi v živčnem tkivu in žolču, brez njega ne bi mogli nastajati določeni hormoni, ne vitamin D.
Dnevna poraba holesterola je približno 1100 do 1700 mg. Dve tretjini holesterola proizvedejo jetra, ostalega dobimo s hrano. Ta dva procesa sta povezana: če s hrano dobimo več holesterola, ga telo proizvede manj in obratno. Prav zato na večino ljudi omejevanje pri hrani nima skoraj nobenega učinka.
Dober in slab holesterol
V krvi se holesterol nahaja kot sestavni del lipoproteinov. To so snovi, ki so sestavljene iz beljakovin in maščob, skrbijo pa za transport maščob po krvi. Na splošno najbolj znana sta HDL (high density lipoprotein = lipoprotein z visoko gostoto) in LDL (low density lipoprotein = lipoprotein z nizko gostoto). V ljudskem jeziku ta dva lipoproteina enačimo s holesterolom, tako da tudi holesterol delimo na LDL in HDL holesterol.
Holesterol HDL
Imenujemo ga tudi dober, koristen holesterol. Po krvi se prenaša z dobrimi lipoproteini, ki omogočajo, da se holesterol iz različnih tkiv in tudi iz žilne stene odstranjuje in prenaša nazaj v jetra, ki ga nato presnovijo, potem pa se z žolčem izloča iz organizma. Poleg tega HDL tudi zmanjšuje možnost, da bi prišlo do nalaganja holesterola na žilne stene. Dobri holesterol nas ščiti in je nujno potreben za naš organizem.
Holesterol LDL
Imenujemo ga tudi slab, škodljiv holesterol. Lipoproteini z nizko gostoto (LDL) prenašajo holesterol od jeter do drugih delov telesa. Kadar so njegove vrednosti povišane, se lahko začne kopičiti v žilnih stenah in jih s tem oži. Ta škodljivi proces lahko vodi do angine pektoris, srčnega infarkta, možganske kapi ali motenj v prekrvitvi okončin in drugih organov.
Ko je holesterola preveč
Za osebe brez dejavnika tveganja velja, da je stanje normalno, kadar skupni holesterol v krvi ne presega 5,0 mmol/L, pri čemer mora biti raven holesterola LDL manjša od 3,0 mmol/L, raven holesterola HDL pa večja od oziroma enaka 1,2 mmol/L.
Ljudje se znajdemo v težavah, kadar imamo holesterola preveč - predvsem "slabega holesterola". Vzroki za povečanje so različni: lahko ga preveč vnesemo s hrano, vzrok so lahko nekatere bolezni (npr. sladkorna bolezen, bolezni ščitnice) ali nekatera zdravila.
Kako znižati raven holesterola?
Najpomembnejši za zdravje je zdrav življenjski slog, zdrava prehrana in veliko gibanja. Prvi ukrep pri povišanem holesterolu je uživanje zdrave, dietne prehrane. Potrebno je tudi znižati previsoko težo in začeti uživati nizkokalorično prehrano s čim več vlakninami, zelenjavo, polnozrnatimi izdelki in sadjem. Izogibati se je treba nasičenim maščobam živalskega izvora, sladkorju in sladkim pijačam, mastnem mesu, mehkužcem. V svoje življenje je treba uvesti redno gibanje, zadoščalo bo že pol ure hitre hoje vsak dan. Priporočljiva pa je kakršnakoli športna dejavnost, ki bo hkrati veliko pripomogla pri zniževanju stresnih dejavnikov. S kajenjem je treba prenehati in uživati čim manj alkohola.
Kdaj jemati zdravila?
Strokovnjaki svetujejo, da pri zvišanem holesterolu najprej naredimo velike spremembe v prehrani in življenjskem slogu. Če po treh mesecih takih sprememb v krvi ne bo željenih sprememb, bo treba poseči po zdravilih.