Dejstvo, da so uporabo aloj, sukulentnih rastlin trajnic, v zdravilstvu opisovali tako Maji, Sumerci kot Egipčani že tisočletja pred našim štetjem, je samo še en dokaz o njeni uporabnosti in koristnosti. Te brezstebelne rastline z dolgimi, trdimi in mesnatimi listi izvirajo iz Afrike in rastejo v subtropskih predelih Amerike in Mehike ter v Aziji in Sredozemlju, brez težav pa jih vzgojimo tudi pri nas, le prezimiti jih moramo v notranjosti, saj so zanje lahko usodne že temperature okrog petih stopinj Celzija. Poznamo jih kakih 500 vrst.
Prava aloja
Aloe vera ali prava aloja je ena izmed štirih najbolj zdravilnih vrst aloj. Med vsemi je najbolj bogata z vitamini, ki so močni antioksidanti, ter minerali, encimi, lignini, saponini in steroli. Čeprav ji rečemo tudi »čudežna rastlina«, jo danes največ uporabljamo za nego kože in čiščenje organizma. Primerna je torej za zunanjo in tudi notranjo uporabo.
Široka uporabnost
Rastlina zaradi rasti v zelo neugodnih sušnih pogojih v svojih mesnatih, povoščenih listih shranjuje velike količine vode. Iz njenih listov pridobivajo gel, s katerim so ljudje najprej zdravili opekline, sčasoma pa so ugotovili, da je njegova uporabnost zelo široka, zato ga danes najdemo v mnogih kozmetičnih izdelkih, v napitkih in prehranskih dopolnilih. Znano je, da gel preprečuje izsuševanje kože, jo ohranja čvrsto, saj pospešuje obnovo celic in tako zavira staranje, izenačuje njen ten in posvetli kožne madeže, pomaga zdraviti akne in odpravljati strije in brazgotine, poleg tega pa pomaga pri celjenju ran, vnetju dlesni in celo pri rani na želodcu.
Lahko jo gojimo doma
Aloe vero lahko gojimo tudi doma v stanovanju. Zraste do največ enega metra v višino, je nezahtevna in ne potrebuje veliko vode. Presaditi jo je potrebno na leto ali dve, najbolje pa bo uspevala na svetlih, toplih mestih. Spomladi jo prenesemo na prosto na toplo, pol-sončno lego in pazimo, da je ne zalivamo preveč. Da rastlina dozori in lahko uporabimo njen gel, potrebuje tri do štiri leta. Zrela je takrat, ko konice njenih listov dobijo rožnat odtenek.
Uporabimo dragoceni gel
Ko list rastline prerežemo, iz njega priteče nekaj kapljic rumenkastega soka, v sredini pa je brezbarven gel. Ta je najbolj uporaben za domače pripravke. Ko liste odrežemo, jih obrnimo navzdol. Iz zunanje plasti bo iztekel grenak rumenkast sok, iz katerega se pridobiva alojina smola, ki pa ima zelo močan odvajalni učinek in se ne uporablja pogosto v terapevtske namene. List rastline nato olupimo do prosojnega gela. Tega speremo in nato uporabimo. Lahko ga uporabljamo direktno na koži, lahko pa iz njega naredimo mleko, masko ali kremo. Vedeti pa moramo, da je gel slabo temperaturno obstojen in oksidira, zato izgubi svoje zdravilne lastnosti, če ga hitro ne uporabimo. Celo v dobro zaprti posodi in v hladilniku je uporaben le nekaj dni.
