Francoska agencija za javno zdravje (Anses) je lani objavila obsežno poročilo, ki je prva uradna ocena tveganja varnosti za plenice za enkratno uporabo na svetu. V njem so navedene najočitnejše kršitve, torej kemikalije, ki zagotovo pridejo v stik z otrokovo kožo, ker so topne v urinu. Strokovno mnenje je, da je v okoliščinah normalne uporabe plenic za enkratno uporabo dokazano preseganje dovoljenega praga za številne kemikalije.
V samem poročilu, na več kot 200 straneh, so med drugim preverjali in našli tudi prisotnost pesticidov, težkih kovin, formaldehid. Med pesticidi je celo večina takšnih, ki so v Franciji in EU že dolgo prepovedani (lindan, heksaklorobenzen ipd.) in pa še vedno dovoljeni, zloglasni glifosat. Kontaminirane osnovne surovine (pesticidi) so potrdili tudi pri plenicah za enkratno uporabo z "eko" oznako. Če skrajšano povzamemo daljše poročilo: negativnih učinkov vseh teh snovi na telo še ne znajo oceniti, sploh ker se po vsej verjetnosti učinki jačajo oz. seštevajo v kombinaciji s količino teh (istih) snovi, ki smo jim izpostavljeni še na druge načine (okolje, hrana). Maksimalne doze izpostavljenosti so pri mnogih kemikalijah v raziskavi presežene že samo z uporabo plenic za enkratno uporabo, zato tveganja za zdravje ni možno izključiti.
V poročilu se najpogosteje omenja, da so bile prav v vseh testiranih plenicah najdene vsaj nekatere izmed nezaželenih kemikalij. Testirali so jih precej, našli pa so jih še več, kot so iskali (nano delci) in v kolikor bi iskali še kaj drugega, navajajo, bi to verjetno tudi našli.
Proizvajalci testiranih plenic za enkratno uporabo v postopkih raziskav niso želeli sodelovati in je zato ostalo precej odprtih vprašanj - na primer: glede uporabljenih lepil, snovi, uporabljenih pri proizvodnih procesih ipd. Problem kemije je pač ta, da najdejo ali ne najdejo samo tistega, kar iščejo, če pa je prisotno še kaj, se lahko odkrije bodisi slučajno bodisi nikoli. To je tudi eden izmed razlogov skrivanja postopkov izdelave.
Kaj torej storiti? Kako čim bolje poskrbeti za svojega dojenčka? Z uporabo pralnih plenic Racman se izognemo vsem kemikalijam v velikem loku. Te plenice so tudi odličen odgovor na okoljsko in finančno dilemo. Če je namreč otrok vso dobo povijanja povit v plenice za enkratno uporabo, to pomeni 5000 do 6000 plenic na otroka oziroma slabi dve toni težak kup smeti, razgradljiv v 500 letih. Začetni nakup plenic Racman sicer večini pomeni kar precejšen izdatek, a dolgoročno gledano pomenita nakup in uporaba plenic Racman naložbo, ki prihrani denar v družinskem proračunu (več kot 1.000 Eur pri samo enem otroku). Koliko pametnejših stvari lahko kupimo namesto plenic, ki jih po nekaj urah uporabe zavržemo!
In kako je s pranjem? Plenice Racman se lahko perejo na 95 °C, sušijo se lahko klasično na vrvi ali v sušilnem stroju. Likanje ni potrebno, zlaganje in nameščanje je zelo enostavno, saj so po kroju podobne plenicam za enkratno uporabo. Tudi pranje pokakanih plenic je enostavno rešeno s plenično predlogo (papirnati listič), ki jo skupaj s kakcem odvržemo.
Marsikatera sodobna mamica se zaveda pomembnosti naravne oskrbe za svojega otroka in je zato pripravljena tudi kaj storiti. Zato izbere plenice Racman, ki so izdelane iz naravnih materialov (bambusa ali bombaža) in so zato še posebej nežne in prijazne do dojenčkove kože. Z nakupom slovenskih plenic Racman pa tudi podpre slovensko proizvodnjo.
