Čaji so koristna in zdrava pijača. Pozimi s pomočjo njihovih zdravilnih lastnosti lahko izboljšamo svoj imunski sistem in okrepimo odpornost telesa pred virusnimi obolenji. Slovenci najraje pijemo zeliščne in sadne čaje.
Čaje pripravljamo iz sušenih delov rastlin, ki so za uporabo primerni od leta do leta in pol.
Zeliščni čaji
Pri nas čaje pripravljamo iz okrog 500 vrst zdravilnih rastlin, uporabljamo pa vse njihove dele (korenine, lubje, liste, semena, cvetove). Čaj iz njih naredimo kot poparek, prelivek ali prevretek.
Poparek naredimo tako, da mešanico zelišč prelijemo z vročo vodo in jo v njej pustimo pet do deset minut.
Prelivek naredimo, kadar želimo uporabiti občutljive snovi v zeliščih, ki jih zato prelijemo z vodo sobne temperature in pustimo namakati več ur, pred pitjem pa jih pogrejemo.
Prevretek pa nastane iz trdih in olesenelih delov rastlin(lubje, korenine) in tistih, ki vsebujejo obstojnejše zdravilne snovi. Dele rastlin damo v mrzlo vodo, zavremo in kuhamo nekaj minut.
Zelišča so vir različnih učinkovin, kot so eterična olja, grenčine in mineralne snovi, dragocena pa so zato, ker delujejo protibakterijsko, protivirusno in protiglivično. Pozimi, ko se borimo s prehladnimi obolenji in okužbami zgornjih dihal, je priporočljivo piti čaje iz žajblja, ingverja, šipka, bezga, lipe, kamilice, materine dušice, janeža, sleza, trpotca. Za večino zeliščnih čajev pa ve4lja, da ji smemo neprekinjeno uživati največ tri tedne.
Sadni čaji
Sadni čaji vsebujejo enega ali več sušenih zmletih sadežev, iz njih pa pripravljamo predvsem prevretke. Uporabimo žličko suhe mešanice in jo prelijemo z vrelo vodo ter ustimo stati v njej približno pet minut. Sadnega čaja lahko spijemo neomejeno.
Po legendi naj bi se razvili, ko je kitajski cesar želel izboljšati zeliščni čaj in mu je dodal koščke sadja. Ponašajo se z raznolikimi okusi in aromami, pozimi nas ogrejejo, poleti pa v obliki ledenega čaja odlično ohladijo.
