Ste morda kdaj brali o vajah za ohranjanje zbranosti ali jih celo že kdaj izvajali v praksi? Za vse, ki tega še niste nikoli poizkusili, smo zbrali nekaj preprostih nasvetov, kako sposobnost za ohranjanje zbranosti dvigniti na višjo raven in jo tam čim dlje časa tudi zadržati. Ohranjanje zbranosti vam bo pomagalo pri boljši delovni uspešnosti in večji delovni storilnosti.
Kaj vas naučijo vaje za ohranjanje zbranosti?
1. Učinkovitega planiranja delovnih procesov pri reševanju delovnih situacij.
2. Hitrejšega prepoznavanja prioritetnih nalog.
3. Pridobili boste veščine, kako ignorirati zunanje moteče dejavnike.
4. Pridobili boste delovno samozavest.
5. Lažjega obvladovanja stresnih situacij.
Vaje za ohranjanje zbranosti se vam bodo sprva zdele enostavne, toda po kratki začetni fazi kmalu sledijo trenutki, ki od vas zahtevajo kar nekaj miselne pozornosti.
Vsi ste že slišali za rek: »Vaja dela mojstra, mojster dela vaje!«. Trening ohranjanja pozornosti je sinonim omenjene izjave. Za vas smo izbrali nekaj osnovnih vaj in opisali njihove koristi, ki vam bodo služile v življenju:
1. 5-minutna meditacija: Pri meditaciji je pomembna kontrola dihanja, ki je ključnega pomena pri soočanju z različnimi čustvenimi situacijami, ki jih doživimo na delovnem mestu ali v šoli. Nadzor nad čustvi pripelje do lažjega ohranjanja pozornosti pri opravljanju trenutne naloge.
2. Trening telesne koordinacije: Disciplina ponavljajočega izvajanja pravilnih telesnih gibov zahteva veliko pozornosti. Telesni trening omogoča lažje ohranjanje pozornosti pri večkrat ponavljajočem se delu, kjer ne sme prihajati do napak.
3. Igra štetja: Enostavna matematična igra, kjer se od števila 100 odšteva določeno število, npr. 3 (100, 97, 94, 91 …). Težji izziv predstavlja odštevanje med določeno aktivnostjo, kjer je poleg odštevanja potrebno misliti tudi na koordinacijo telesa (»multitasking«).
Za ohranjanje zbranosti potrebujete tudi dovolj spanca in raznoliko, hranilno bogato prehrano. Za zdrav razvoj in delovanje možganov sta pomembni dve hranili, ki jih dobimo s prehrano ali prehranskimi dopolnili: Ω3 maščobne kisline in NADH.
Ω3 maščobne kisline predstavljajo enega od osnovnih gradnikov celične membrane vsake telesne celice, še posebej pomembne pa so za možganske celice. Ω3 maščobni kislini EPK in DHK sta ključni za razvoj možganov v času nosečnosti in otroštvu, kasneje pa za pravilno delovanje možganskih celic.
NADH/koencim 1 je ključnega pomena v procesu celičnega dihanja, kjer se tvori celična energija ATP. ATP energija je nujna za nemoteno delovanje živčnih celic. Stabiliziran NADH je tudi močan antioksidant in ima znanstveno potrjen anti-aging vpliv na celice, saj varuje naše DNK molekule pred oksidativnim stresom.
