Statistika pravi, da ima sladkorno bolezen ali diabetes dobrih osem odstotkov Slovencev, število bolnikov pa se veča. Ena najpogostejših kroničnih neozdravljivih bolezni je kriva za mnogo težav ljudi v sodobnem svetu, kot so amputacije, slepota, možganska ali srčna kap, okvara živcev in ožilja. Kako bolezen prepoznamo in kaj lahko storimo, da jo preprečimo, oziroma odložimo njen izbruh?
Krvni sladkor nam daje energijo
Da hrano, ki jo pojemo, celice našega telesa lahko uporabijo kot »gorivo«, se mora vsa razgraditi, večinoma na maščobe, proteine in glukozo oz. krvni sladkor. Prav sladkor v krvi nam daje energijo, zato ga nujno potrebujemo, v telesu pa nastane iz ogljikovih hidratov. Ko glukoza v krvi naraste, se iz trebušne slinavke sprosti hormon inzulin, ki se nato veže na telesne celice in krvnemu sladkorju omogoči, da vstopi vanje.
Bolezen moramo pravočasno prepoznati
Sladkorna bolezen se pojavi, če je trebušna slinavka okvarjena in ne more izdelati dovolj inzulina (diabetes tipa 1), oziroma če naše telo inzulina ne more učinkovito porabiti (diabetes tipa 2).
Diabetes tipa 1 je avtoimunska bolezen in se pojavi večinoma že v otroštvu. Ima jo približno 10 odstotkov sladkornih bolnikov, vzrok za pomanjkanje inzulina v telesu je v glavnem v dednosti. Bolezen že od vsega začetka zahteva zdravljenje z inzulinom.
Za diabetes tipa 2 strokovnjaki menijo, da ima genetsko osnovo. Na začetku bolezni običajno zadošča zdravljenje s tabletami in dieta, če vrednosti krvnega sladkorja naraščajo, pa z leti potrebujemo inzulinske injekcije. Večje tveganje za nastanek bolezni je pri ljudeh s čezmerno težo in trebušno debelostjo, s povišanim krvnim tlakom in neustrezno ravnijo krvnih maščob. Največja težava pri tem tipu diabetesa je, da pogosto ne prepoznamo njenih znakov in se ne zavedamo, da bolezen že imamo. Nezdravljena bolezen pa lahko odločilno poškoduje mnoge organe. Je pa ugotovljeno, da nastanek tega tipa bolezni lahko preprečimo oziroma njen pojav odložimo z zdravim življenjskim slogom: z normalno telesno težo, zdravo prehrano in redno telesno aktivnostjo.
Kaj lahko storimo, da bolezen preprečimo?
- pojejmo čim manj enostavnih ogljikovih hidratov,
- znebimo se prekomerne telesne teže,
- bodimo telesno aktivni,
- uživajmo vlaknine,
- izogibajmo se prekomernemu uživanju alkohola in dodanega sladkorja,
- pijmo dovolj tekočine.
Znaki začetka bolezni, ki jih ne smemo spregledati:
- huda žeja, suha usta,
- izgubljanje telesne teže,
- povečano uriniranje, predvsem ponoči,
- nenehna lakota,
- zamegljen vid,
- pomanjkanje energije in utrujenost,
- mravljinčenje ali odrevenelost v rokah in nogah,
- srbečica okrog spolovila,
- počasno celjenje ran,
- bruhanje ali bolečine v trebuhu (spominja na gripo).