Stresna urinska inkontinenca

Poznamo več vrst urinske inkontinence, nehotenega in nekontroliranega uhajanja urina: stresno, urgentno, pretočno in mešano urinsko inkontinenco. Poglejmo si pobliže tisto, ki velja za najpogostejšo – stresno urinsko inkontinenco.

Stresna urinska inkontinenca se pojavi med obremenitvijo telesa, večinoma pri takšnih aktivnostih telesa, ki povzročajo povečan pritisk v trebuhu, kot so kašelj, smeh, napenjanje, dvigovanje težkih stvari in podobno. Zgodi se lahko tudi pri hoji po stopnicah, po hribu navzdol, med spolnostjo, pri nekaterih celo pri menjavanju telesnega položaja.

Stresna urinska inkontinenca je v veliki večini težava žensk. Pojavi se takrat, ko oslabi zapiralni mehanizem sečnice oz. ko prične popuščati mišica, ki zapira sečnico, in ostale mišice medeničnega dna. 

Pri zdravi ženski se namreč vse te mišice krčijo vzporedno s povečevanjem pritiska v trebušni votlini, pri tistih z inkontinenco pa se povečan trebušni pritisk prenaša na pritisk v mehurju, ki nato premaga zaporni pritisk v sečnici. 

Mišice medeničnega dna oslabijo zaradi različnih vzrokov: porodov, težkega fizičnega dela, prevelike telesne teže, kroničnih obolenj dihal ter tudi zaradi hormonskih sprememb v menopavzi.

Med vsemi vrstami inkontinence je ta najlažje ozdravljiva. Poznamo kar nekaj metod:

• Konzervativno zdravljenje, kar pomeni izgubo odvečne teže in izvajanje vaj za krepitev mišic medeničnega dna, imenovane tudi Keglove vaje;
• Elektroterapija oz. električna stimulacija – krčenje mišic s pomočjo električne sonde, vstavljene v vagino ali anus;
• Laserski poseg, ki okrepi vezivno tkivo in postavi mehur v pravilnejšo lego;
• Vbrizgavanje polnila – hidrogela v notranjo stran sečnice, da jo na ta način okrepimo;
• Vstavljanje uretralnih vložkov v sečnico oz. pasarjev v nožnico;
• Operativni poseg (TVT), pri katerem s posebnim trakom okrepimo sečnico, da zdrži povečan pritisk.

Pri zdravljenju stresne urinske inkontinence se je treba izogibati nekaterim ukrepom, ki jih ženske rade izvajajo same, ne da bi se posvetovale s strokovnjakom:

• Ne hodimo pogosteje na stranišče, da bi tako preprečili možnost uhajanja v nepravem trenutku – na ta način bo mehur samo izgubljal svojo funkcionalnost;
• Ne zmanjšajmo količine popite tekočine čez dan – s tem samo povečamo možnost okužbe sečil;
• Med uriniranjem ne zadržujmo srednjega curka – tako bomo samo še poslabšali naravni refleks.

Keglove vaje so ena najučinkovitejših metod za krepitev mišic medeničnega dna in izboljšanje nadzora nad mehurjem. Z rednim izvajanjem lahko ženske in moški dosežejo:

• Boljšo kontrolo mehurja in zmanjšanje nenadnega uhajanja urina;
• Večjo čvrstost medeničnih mišic in podporo notranjim organom;
• Povečano samozavest in boljše splošno počutje.

1. Prepoznajte prave mišice – Med uriniranjem poskusite zadržati curek urina. Mišice, ki jih pri tem stisnete, so mišice medeničnega dna.
2. Stisk mišic – Močno stisnite mišice in jih zadržite 5–10 sekund.
3. Sprostitev – Popustite mišice za enak čas, kot ste jih držali stisnjene.
4. Ponovite vajo – Izvedite 10–15 ponovitev vsaj 3-krat dnevno.

Za najboljše rezultate je priporočljivo, da Keglove vaje izvajate vsak dan vsaj 6 mesecev.

Več o pravilni izvedbi in koristih Keglovih vaj za moške, preberite v blogu: https://www.tosamashop.si/svetovalnica1/intima1/clanek-keglove-vaje-za-moske.

Prehrana lahko pomembno vpliva na pojavnost in obvladovanje stresne urinske inkontinence. Pravilna prehrana lahko okrepi mišice medeničnega dna ter zmanjša draženje mehurja.

• Živila, bogata z vlakninami (polnozrnati izdelki, sadje in zelenjava) – preprečujejo zaprtje, ki lahko poveča pritisk na mehur.
• Zadostna hidracija – pitje zadostne količine vode skozi dan ohranja mehur v optimalnem stanju.
• Živila, bogata z magnezijem (oreščki, stročnice, temna čokolada) – lahko pomagajo pri sprostitvi mišic mehurja.

• Kofein in alkohol – delujeta diuretično in lahko povečata pogostost uriniranja.
• Začinjena hrana – lahko draži mehur in poveča tveganje za uhajanje urina.
• Gazirane pijače – lahko povečajo pritisk v mehurju in sprožijo neželene kontrakcije mišic.

Pravilna prehrana v kombinaciji z vajami za medenično dno lahko dolgoročno izboljša nadzor nad mehurjem ter zmanjša simptome stresne urinske inkontinence.

Stresna urinska inkontinenca je nehoteno uhajanje urina ob fizičnem naporu, kot so kašljanje, kihanje, smeh, dvigovanje težkih predmetov ali telesna aktivnost.

Najpogosteje prizadene ženske po porodu, v menopavzi, osebe s prekomerno telesno težo ter tiste, ki opravljajo težka fizična dela.

Priporočljivo je izvajanje vaj za krepitev mišic medeničnega dna (Keglove vaje), ohranjanje zdrave telesne teže in izogibanje pretirani fizični obremenitvi.

Redko izgine sama od sebe. Brez ustreznih vaj ali zdravljenja se lahko simptomi sčasoma poslabšajo.

Ne vedno. V blažjih primerih se lahko obvlada s spremembami življenjskega sloga, vajami in fizikalno terapijo. V hujših primerih je lahko potrebna operacija.

Da, vendar je manj pogosta kot pri ženskah. Moški jo lahko razvijejo po operaciji prostate ali zaradi šibkih mišic medeničnega dna.

Čas okrevanja je odvisen od vrste posega, običajno pa traja nekaj tednov do več mesecev. Večina pacientov opazi izboljšanje že v prvih tednih po operaciji.

Da, redno izvajanje vaj okrepi mišice medeničnega dna in zmanjša tveganje za uhajanje urina.

Poleg Keglovih vaj lahko pomagajo tudi spremembe življenjskega sloga, kot so izguba telesne teže, zmanjšanje vnosa kofeina in redna telesna aktivnost.

Stresna urinska inkontinenca je pogosta, vendar obvladljiva težava. Z ustreznimi ukrepi, kot so Keglove vaje, zdrava prehrana in pravočasno zdravljenje, lahko bistveno izboljšamo kakovost življenja. Če imate dolgotrajne težave, se posvetujte z zdravnikom.