Poznamo več vrst urinske inkontinence, nehotenega in nekontroliranega uhajanja urina: stresno, urgentno, pretočno in mešano urinsko inkontinenco. Poglejmo si pobliže tisto, ki velja za najpogostejšo – stresno urinsko inkontinenco.
Kdaj se pojavi
Stresna urinska inkontinenca se pojavi med obremenitvijo telesa, večinoma pri takšnih aktivnostih telesa, ki povzročajo povečan pritisk v trebuhu, kot so kašelj, smeh, napenjanje, dvigovanje težkih stvar in podobno. Zgodi se lahko tudi pri hoji po stopnica, po hribu navzdol, med spolnostjo, pri nekaterih celo pri menjavanju telesnega položaja.
Kaj jo povzroča
Stresna urinska inkontinenca je ve veliki večini težava žensk. Pojavi se takrat, ko oslabi zapiralni mehanizem sečnice oz. ko prične popuščati mišica, ki zapira sečnico in ostale mišice medeničnega dna. Pri zdravi ženski se namreč vse te mišice krčijo vzporedno s povečevanjem pritiska v trebušni votlini, pri tistih z inkontinenco pa se povečan trebušni pritisk prenaša na pritisk v mehurju, ki nato premaga zaporni pritisk v sečnici. Mišice medeničnega dna oslabijo zaradi različnih vzrokov: porodov, težkega fizičnega dela, prevelike telesne teže, kroničnih obolenj dihal ter tudi zaradi hormonskih sprememb v menopavzi.
Kako jo lahko zdravimo
Med vsemi vrstami inkontinence je ta najlažje ozdravljiva. Poznamo kar nekaj metod:
- konzervativno zdravljenje, kar pomeni izguba odvečne teže in izvajanje vaj za krepitev mišic medeničnega dna, imenovane tudi Keglove vaje;
- elektroterapija oz. električna stimulacija - krčenje mišic s pomočjo električne sonde, vstavljene v vagino ali anus;
- laserski poseg, ki okrepi vezivno tkivo in postavi mehur v pravilnejšo lego;
- vbrizgavanje polnila – hidrogela v notranjo stran sečnice, da jo na ta način okrepimo;
- vstavljanje uretralnih vložkov v sečnico oz. pasarjev v nožnico;
- operativni poseg (TVT), pri katerem s posebnim trakom okrepimo sečnico, da zdrži povečan pritisk.
Napačni ukrepi
Pri zdravljenju stresne urinske inkontinence se je treba izogibati nekaterim ukrepom, ki jih ženske rade izvajajo same, ne da bi se posvetovale s strokovnjakom:
- ne hodimo pogosteje na stranišče, da bi tako preprečili možnost uhajanja v nepravem trenutku – na ta način bo mehur samo izgubljal svojo funkcionalnost;
- ne zmanjšajmo količin popite tekočine čez dan – s tem samo povečamo možnost okužbe sečil;
- med uriniranjem ne zadržujmo srednjega curka – tako bomo samo še poslabšali naravni refleks.
