Bolj malo ljudi se zares zaveda, kako tesno sta povezana naša prebava in imunski sistem. Vsa tista hranila, ki pomembno vplivajo na naše zdravje, v naše telo pridejo prav preko preko našega črevesja. Vanj pa s hrano več čas vnašamo tudi druge snovi iz okolja – tudi viruse in bakterije. Črevesje in celice imunskega sistema v njem so torej tiste, ki morajo prve prepoznati in uničiti tiste snovi, ki bi našemu telesu lahko škodovale. Odgovorne so za zdravje našega celotnega organizma.
Dvojna vloga črevesnih bakterij
Normalno črevesno floro sestavlja približno 100.000 milijard mikroorganizmov, več kot dve tretjini je koristnih. Z nami živijo v sožitju, za naše življenje so nujno potrebne, imajo pa dve poglavitni nalogi:
- sodelujejo pri prebavi hrane in skrbijo za vnos hranilnih snovi v naš organizem
- sodelujejo pri delovanju imunskega sistema oz. ščitenje telesa pred okužbami.
Skupnosti mikroorganizmov uspešno funkcionira, dokler je v ravnovesju. Ko se zruši, ko škodljivi mikroorganizmi prevladajo nad koristnimi, se poruši tudi naše zdravje in počutje. Med najpogostejšimi težavami, ki se takrat pokažejo, so slaba prebava, zaprtost, driska, napihnjenost in oslabljen imunski sistem. Kaj je krivo, da črevesna flora ni več zdrava, kaj povzroči, da mikroorganizmi ne delujejo usklajeno? Vzroki so različni: neustrezna prehrana, hormonske spremembe, uživanje antibiotikov, stres, premalo gibanja in še kaj bi se našlo.
Kako si pomagati, ko ugotovimo, da je naša prebava slaba?
1. Uživajmo vlaknine
Strokovnjaki na prvem mestu za izboljšanje prebave omenjajo prehrano. Ta mora biti zdrava in uravnotežena, predvsem pa mora vsebovati veliko vlaknin. Z vlakninami so še posebej bogata polnovredna živila rastlinskega izvora, kamor sodi sadje, zelenjava, žitarice, oreščki in semena. Vlaknine v njih so topne in netopne. Topne najdemo v sadju in zelenjavi, koristijo pa nam, ker koristnim bakterijam v črevesju predstavljajo hrano. Netopne vlaknine so v žitih, stročnicah, semenih in oreščkih. Te črevesje očistijo in preprečijo, da bi v njem gnili ostanki hrane.
2. Dodajmo probiotike
Probiotiki so koristne bakterije, aktivni mikroorganizmi, ki so naravno prisotni v našem črevesju. Z imunskim sistemom so povezani, ker med drugim preprečujejo razmnoževanje nezaželenih mikrobov – te pa v telo dobimo v glavnem s prehrano. Ko se mikroflora črevesja zaradi najrazličnejših vzrokov poruši, lahko z jemanjem probiotikov pomagamo ravnovesje vzpostaviti nazaj. Probiotike lahko v prebavni sistem vnesemo s hrano, denimo z jogurti, ki jih vsebujejo, lahko pa jih dodajamo v obliki prehranskih dopolnil. Probiotike bi morali dodajati vedno, kadar uživamo antibiotike, saj ti poleg škodljivih bakterij vedno uničujejo tudi koristne bakterije v našem črevesju.
3. S prebiotiki "nahranimo" probiotike
Prebiotiki so neprebavljive sestavine hrane, pridobljene iz rastlinskih virov. Naši črevesni flori pomagajo, da sama nazaj vzpostavi svoje ravnovesje, v pomoč pa so tudi probiotikom – preprosto povedano so prebiotiki hranila za probiotike. Prebiotiki torej pospešujejo rast koristnih mikroorganizmov, poskrbijo za njihovo intenzivnejše razmnoževanje in močnejše delovanje. Dovolj prebiotikov si zagotovimo, če naša prehrana vsebuje pestro izbiro zelenjave in vlaknin; največ jih vsebujejo banane, fižol, česen, por, koruza, šparglji in polnozrnat kruh.
