V hladnejših dneh, ko se okužbe s prehladi, gripo in različnimi virozami kare vrstijo, vse pogosteje slišimo izraze, kot so »padec odpornosti« in »oslabljenost imunskega sistema«. Ste se kdaj vprašali, kaj vse se skriva za njimi?
Zelo enostavno povedano je imunski sistem obramba telesa pred vsiljivci. Je prirojen, imajo pa ga tudi živali in rastline. Sestavljen je iz specializiranih krvnih celic (najpomembnejši so limfociti – ena od treh vrst belih krvničk) in organov, v katerih so limfocitni skupki ( npr. v vranici, jetrih, priželjcu, mandljih). Njihova naloga je prepoznavanje in uničevanje telesu tujih oz. škodljivih snovi. Prav vsak dan se namreč srečujemo z mikrobi, ki jih vdihavamo, zaužijemo oziroma ob poškodbah v telo vnesemo skozi rane. In takrat, ko v telo vdrejo bakterije, virusi, glive ali zajedavci, se imunski sistem aktivira. Limfociti začnejo tvoriti protitelesa, ki se nato vežejo na tujke in jih onesposobijo oz. naredijo neškodljive. Del limfocitov se ob tem pretvori tudi v spominske celice, ki potem več let skrbijo, da bo telo naslednjič ob vdoru istih škodljivcev odreagiralo še hitreje in učinkoviteje.
Dokler naš imunski sistem funkcionira brez težav, smo zaščiteni in varni pred okužbami. Ko pa se ta poruši, smo bistveno bolj ogroženi.
Zakaj se imunski sistem poruši?
Strokovnjaki med vzroki za poslabšan imunski sistem navajajo prirojenost, lahko pa je posledica bolezni, poškodb ali operacij. Da bo imunski sistem funkcioniral kar se da nemoteno, sami lahko največ prispevamo z zdravim načinom življenja. Verjetno prav vsi vemo, kaj sodi vanj: prava količina spanja, pravilna prehrana, telesna aktivnost in soočanje s stresom. Tudi če smo si v življenju nabrali veliko dejavnikov, ki ogroženost še povečujejo, si ravno ne delamo usluge. Debelost, kajenje, alkohol, stres, hudi telesni napori, kronične bolezni in podobno še dodatno zavirajo normalno delovanje imunskega sistema. Ko pa je ta pomanjkljiv, nam povzroča kronična vnetja zaradi okužb (doleti nas več nahodov, pljučnic, vnetij ušes ipd.) in celo napačne imunske odzive (alergije, avtoimunost).
Kakšni so znaki oslabljenega imunskega sistema?
Na poslabšan imunski sistem lahko posumimo, če smo kronično utrujeni, če se nam kar naprej ponavljajo vnetja, okužbe, herpesi, driska, če se ne moramo znebiti glivic, ali če se nam rane celijo zelo počasi. Pozorni moramo postati, če prehlad staknemo več kot dvakrat na leto, če zbolimo za pljučnico dve leti zapored, če se vlečejo težave s prebavo (driska) in ob tem še izgubljamo težo.
Kaj torej lahko sami naredimo, da bomo svoj imunski sistem ohranili v najboljši kondiciji?
Predvsem moramo poskrbeti, da bomo odstranili vse tiste vzroke, na katere lahko vplivamo sami. V obdobjih, ko se okrog nas kot požar širijo prehladi in gripe, ne smemo pozabiti na pogostejše umivanje rok, na redno zračenje prostorov ter na raznoliko prehrano. Tudi za preveč kilogramov in za uživanje določenih substanc smo odgovorni sami. Zdravnika pa le obiščimo, če so določene reakcije telesa tudi nam nejasne, oziroma če se soočamo s ponavljajočimi okužbami.
V obdobju povečane ogroženosti svojo imunsko odpornost lahko okrepimo tudi z uživanjem pravih snovi. Vitamini, minerali in aminokisline imunski sistem spodbujajo, preprečujejo nastanek okužb, koristijo pa tudi telesnim organom oziroma olajšajo zdravljenje. Tudi ob že aktivnih okužbah je nekatere snovi telesu modro dodajati, saj včasih samo nima dovolj zalog za prestajanje vseh težav.
Nekaj od njih jih lahko dobimo s hrano, predvsem s sadjem in zelenjavo, druge poiščimo v široki ponudbi farmacevtskih preparatov.
