Vitamine lahko dobimo le s hrano
Znano je, da naše telo vitaminov - razen nekaterih izjem - ne more ustvarjati oziroma sintetizirati samo, dobiti jih mora od zunaj, s hrano. Vitamini se večinoma nahajajo v rastlinah. Človek jih nujno potrebuje trinajst. Potreba po količini določenih vitaminov pa se razlikuje od posameznika do posameznika. Odvisna je namreč od njegove presnove, od načina življenja in od njegovega trenutnega stanja oziroma ogroženosti (nosečnost, starost, bolezni).
Vitamini so dveh vrst:
- taki, ki so topni v vodi (C,H in B-kompleks),
- in drugi, ki se topijo v maščobah (A,D,E,K).
To razliko je zelo koristno poznati, saj tisti vitamini, ki se topijo v maščobah, ne bodo iz črevesja prešli v kri, če v naši prehrani ne bo tudi maščob. In predvsem zaradi teh, v maščobah topnih vitaminov, lahko zbolimo za hipervitaminozo, saj se takrat, ko jih telo dobi preveč, pričnejo nalagati v jetrih in maščevju. Za drugo vrsto vitaminov, ki se topijo v vodi, to na srečo ne velja, te namreč telo izloči z urinom.
Kdaj nam primanjkuje vitaminov
Ker telo vitamine lahko dobi samo s hrano, je torej izrednega pomena, da jemo uravnoteženo, raznoliko in zdravo. Obroki morajo vsebovati dovolj svežega sadja in zelenjave ter ustrezne količine ostalih vrst živil. V glavnem velja, da če se držimo teh priporočil, do pomanjkanja vitaminov oz. do avitaminoze ne more priti; bolezen je dejansko zelo redka.
Nastanek bolezni pa je bolj verjeten, če se prehranjujemo enolično, če je energijska vrednost prehrane prenizka in če hrana vitaminov ne vsebuje, ker so bili uničeni med kuhanjem ali skladiščenjem. Pomanjkanje pa lahko povzročijo tudi motnje v presnovi, bolezni jeter in pa dejstvo, da sodimo v kako ogroženo skupino (denimo zaradi nosečnosti).
Znaki pomanjkanja vitaminov
Pomanjkanje določenih vitaminov ugotovimo s krvno preiskavo. Posameznik pa pomanjkanje najprej opazi kot utrujenost, nezbranost in pobitost. Nekoliko kasneje se posledice pokažejo tudi že v pomanjkanju določenih encimov, beljakovin in hormonov, ki brez vitaminov ne funkcionirajo. Vse to pa nato povzroči določene bolezni, kakršni sta recimo skorbut (če nam manjka vitamina C) in rahitis (manjka nam vitamina D). Če pomanjkanja vitaminov ne odkrijemo pravočasno in ga ne zdravimo, nas lahko doleti tudi smrt.
Sintetični vitamini
V sodobnem svetu polega naravnih seveda poznamo tudi sintetične vitamine. Dodani so že marsikateremu prehranskemu izdelku, na voljo pa so tudi v obliki prehranskih dopolnil. Ne glede na to, da je njihova kemična struktura enaka strukturi naravnih vitaminov, pa raziskave kažejo, da je učinek s hrano zaužitih vitaminov večji od tistega, ki ga dosežemo s sintetičnimi vitamini. Pomembno je, da se, v kolikor sumimo, da s prehrano nikakor ne zadostimo potrebam telesa po vitaminih, pred uživanjem kakršnihkoli dodatkov vedno posvetujemo z zdravnikom. Dodajanje prav vsakega prehranskega dopolnila je namreč zelo odvisno od mnogih dejavnikov - od gibanja, vrste prehrane, kajenja, uživanja alkohola in podobno. Samo zdravnik vam bo lahko na podlagi vseh teh podatkov ter laboratorijske analize in telesnih simptomov svetoval, kaj in koliko česa vaše telo res potrebuje dodatno.
Vitamini “sodelujejo” z minerali
Vemo, da vitamini v telesu ne morejo delovati brez mineralov, niti jih telo brez njih ne more sprejeti. Med seboj si dejansko pomagajo pri ohranjanju fizioloških funkcij telesa. Prav zato je pomanjkanje ali povečan vnos enega od njih lahko povod za mnoge, vzročno povezane težave.
O mineralih pa prihodnjič.
