VIRUSNA OKUŽBA

Prehlad ali gripa?

Zime še ni konec, z njo pa tudi sezone prehladov in gripe, ki so v tem letnem času dokaj pogosteje nadloge. Ker se naš način gibanja in prehranjevanja v hladnih mesecih kar precej spremeni, se zmanjša tudi naša odpornost. Zaradi nizkih temperatur več časa preživljamo v zaprtih, ogrevanih in slabše zračenih prostorih, s tem pa ustvarjamo ugodne razmere za širitev okužb.

Virusi se pozimi širijo hitreje

Tako za prehlad kot tudi za gripo so krivi virusi. To so najmanjši mikroorganizmi, ki se razmnožujejo lahko le kot paraziti v celicah gostiteljev, saj lastnih mehanizmov za razmnoževanje sploh nimajo.  Danes jih poznamo preko 5000. Virusi se pozimi širijo s človeka še hitreje tudi zato, ker lažje preživijo v obdobju, ko je zračna vlaga nižja. Ker se širijo kapljično in ker preživijo od nekaj ur pa do dveh dni na različnih površinah, je dobro, da se naučimo, kako se pred njimi zaščititi. Virus običajno dobimo od nekoga, ki je že kužen, mi pa mu stojimo preblizu. S kapljicami sline ali nosnega izločka pri govorjenju, kihanju ali kašljanju se virusi širijo tudi več kot meter v okolico, seveda pa jih prenesemo tudi ob rokovanju in s spolnim stikom. Okužimo se lahko tudi preko prebavil, če se virusi znajdejo na hrani, v vodi ali celo na predmetih (denimo igrače, ki jih otroci nosijo v usta). 

Prehlad traja teden dni

Prehlad je zelo nalezljiva in najbolj pogosta okužba dihalnih poti. Da se je tudi nas je lotil, ugotovimo dokaj hitro: že dan ali dva od tedaj, ko smo virus prejeli, začutimo vnetje grla, ki se naslednjih par dni stopnjuje. Po dveh, treh dneh bolečina preneha, prične pa se izcedek iz nosu , najprej prozoren nato pa bolj rumen, gost in težak. Po štirih ali petih dneh  se nos odmaši, pričnemo pa kašljati. Ni nujno, se pa včasih poleg teh znakov pojavi še povečana temperatura, vendar le tja do 38 stopinj, slabost ali glavobol. Prehlad običajno traja sedem do deset dni.

Gripa udari nenadoma

Gripo prav tako povzročajo virusi, vendar drugačne vrste. Poznamo tri vrste virusov – virusi influence tipa A, B in C, vsi pa ves čas spreminjajo tako svojo sestavo  kot tudi značilnosti. Prav zato, ker je virus vsakič drugačen, nanj nikoli ne postanemo odporni, saj telo ne razvije trajne odpornosti. Največkrat se okužimo z najmanj zapleteno obliko gripe tipa A, ki se pojavi vsake dve ali tri leta in povzroča epidemije. Inkubacijska doba traja običajno dva dni, bolezen pa zaznamo v primerjavi s prehladom zelo nenadno in močno  - občutimo glavobol, visoko vročino – tudi do 40 stopinj C, bolečine v mišicah in sklepih, pa tudi suh kašelj, boleče grlo, mrazenje in utrujenost.  Simptomi trajajo teden dni. Ko visoka telesna temperatura pade in se težave omilijo, lahko kašelj s sluzjo in telesna utrujenost trajata še kak teden ali dva.

Kako zdraviti

Običajno nam zdravnik pri virusnih obolenjih ne predpiše ničesar. Pove nam le, naj dovolj pijemo, počivamo in ostanemo doma dokler imamo povišano telesno temperaturo. Če je vročina visoka – preko 38 stopinj Celzija, nam priporoči zdravila, ki jo znižujejo (antipiretiki), za zamašen nos pa kapljice, ki pomagajo pomiriti sluznico in olajšajo dihanje. V lekarnah in specializiranih prodajalnah nam bodo ponudili tudi izdelke, ki nam bodo v pomoč pri izkašljevanju in druge proti bolečemu in vnetemu grlu. Protivirusna zdravila sicer obstajajo (npr. Tamiflu), vendar virusov ne uničijo, ampak le zavrejo njihov razvoj; strokovnjaki  menijo, da pri večini bolnikov zdravljenje z njimi ni smiselno.

Izognimo se okužbi

Da bi se v času, ko okužbe intenzivno razsajajo, preprečili obolenje, strokovnjaki predlagajo pet ukrepov:

  • Najbolj učinkovito je cepljenje. Običajno je na voljo že v novembru. Priporočljivo je predvsem za bolj ogrožene skupine, kot so starejši, ljudje s kroničnimi obolenji in majhni otroci.
  • Pogosteje si je potrebno umivati roke. Bodimo temeljiti, uporabljajmo toplo vodo in milo, če pa možnosti umivanja ni, uporabimo razkužilo ali vsaj robčke za razkuževanje.
  • Pri bolnih ljudeh pazimo na distanco, ne približujmo se jim na manj kot meter razdalje. Po možnosti se v stiku z ljudmi ne dotikajmo oči, ust in nosu.
  • Kašljajmo in kihajmo v robček ali rokav, ne v dlan. Papirnat robček takoj nato zavrzimo.
  • Ko zbolimo, ne hodimo v službo oziroma v družbo, ostanimo doma. Na ta način ne bomo širili okužbe, počitek pa bo pomagal telesu, da si bo hitreje opomoglo.