Med tekom lahko tekače doleti kar nekaj telesnih težav. Zbrali smo nekaj najpogostejših problemov, ki se nam med tako intenzivno telesno dejavnostjo lahko pripetijo. Ne glede na pravilne in pravočasne priprave se najbolj pogosto lahko srečamo z dehidracijo, prebavnimi motnjami ali poškodbami.
Dehidracija
Strokovnjaki pravijo, da dehidracija doleti kar tretjino tekačev. Telo zaradi pregrevanja ob aktivnostih oddaja odvečno toploto v obliki znoja, z njim pa poleg vode telo izgublja tudi elektrolite, predvsem soli. Med tekom moramo zato oboje nadomeščati, saj pomanjkanje tekočine zelo zmanjša optimalno delovanje organizma oziroma zmanjša telesno zmogljivost, hkrati pa škoduje telesnim funkcijam. Zaradi dehidracije se že med aktivnostjo lahko pojavi glavobol, mišični krči, toplotni udar ali cerkulatorni kolaps, privede pa lahko do vnetja sečil in celo odpovedi ledvic.
Tekači naj bi med treningi zelo natančno ugotovili, koliko tekočine izločimo in koliko je moramo med tekom nadomestiti. Ugotovljeno je, da za uro teka potrebujemo približno pol litra tekočine, seveda pa je treba potrebe prilagoditi svojemu telesu. Nikar med tekom ne čakajmo, da bomo žejo občutili, pijmo načrtno - glede na izkušnje.
Prebavne težave
Kar precej tekačev opaža, da prebavne težave med tekom niso redke. Srečujejo se z zgago, slabostjo, bolečinami ali krči v trebuhu ter celo z bruhanjem in drisko. Vzrok je lahko v aktivnosti sami ali v prehrani. Ker je tek, denimo kak maraton, zelo intenziven napor za telo, se lahko zgodi, da so prebavila premalo prekrvavljena, ker se kri preusmeri v mišice. Na ta način je absorpcija hranil iz prebavnega trakta motena, težave ima zato črevesna sluznica, vse skupaj pa podkrepi še intenzivno vertikalno premikanje celotnih prebavil.
Ko se tekači pripravljajo na večji podvig, v pripravah prilagodijo tudi prehrano, zato je tudi ta lahko eden od vzrokov za prebavne težave. Nekaterim lahko zato težave povzroči načrtno več zaužitih vlaknovin, maščob, beljakovin in fruktoze. Tudi med tekom zaužiti obroki lahko povzročijo neprijetnosti, saj običajno vsebujejo zelo koncentrirane sladkorje, ki jih pojemo s premalo tekočine.
Kratkoročne rešitve ni. Vsak športnik mora sam zase ugotoviti, kaj pri njem spodbudi težave ter kaj in koliko hrane lahko zaužije pred tekom, da se bo problemom izognil.
Poškodbe
Strokovnjaki med poškodbami zaradi teka naštevajo poškodbe mišic, kosti, sklepov in stopala. Večina je sicer kroničnih, ki so nevarnejše in dolgotrajnejše, do njih pa pride zaradi preobremenitev in nepravilnih gibov, ki trajajo dlje časa. Pričakujemo pa lahko tudi akutne poškodbe, ki nastanejo zaradi nesreče. Mednje sodijo zvini, izpahi, zlomi, rane, mišični krči, žulji in poškodbe nohtov. Marsikateri od teh poškodb se lahko izognemo, če vemo, kaj je vzrok zanjo.
Zvini in izpahi predvsem v gležnju nastanejo običajno zaradi preobremenitve sklepa, zaradi napačne obremenitve mišic in vezi ali nerodnega koraka, zdrsa ali padca. Vzrok za mišične krče je najpogosteje preutrujenost, dehidracija ali pomanjkanje mineralov. Žulji nastanejo zaradi trenja med kožo in obuvalom, ki nastane zaradi ponavljajočih se gibov, med plastmi kože se zato nabere prozorna tekočina ali kri. Poškodbe nohtov so običajno posledica pritiska obutve nanje, saj med tekom noga lahko nekoliko oteče. Nekateri zato za tek svetujejo za številko večjo obutev od običajne.
