Oskrba akutne rane
Glede na vrsto, velikost in globino akutne rane se odločimo ali jo bomo oskrbeli sami ali bomo poiskali strokovno pomoč. Za manjšo površinsko rano brez težav poskrbimo sami, za večje rane pa je obvezno treba k zdravniku. Še posebej je treba pohiteti na pregled, če je rana nastala zaradi ugriza živali, če močno krvavi, če je opečena večja površina kože ali če je poškodovanec sladkorni bolnik. Zdravnik bo tudi ocenil, ali je potrebno celjenje proti tetanusu.
Sami manjšo rano najprej očistimo, da preprečimo morebitno okužbo in pospešimo njeno celjenje. Uporabimo fiziološko raztopino, lahko pa tudi vodo iz pipe ali blago milnico. Nato rano razkužimo (primerna je 10-odstotna raztopina joda ali pa posebej za to namenjeno razkužilo). Rano nato zaščitimo z ustreznim obližem, s čimer preprečimo stik z umazanijo. Običajno se rana zaceli v enem do največ dveh tednih.
Zdravljenje kronične rane
Zdravljenje kronične rane je dolgotrajen proces, ki zahteva sodelovanje tako kirurga in medicinske sestre kot tudi specialistov z drugih področij medicine, saj rana po vsej verjetnosti ni edini bolnikov problem. Prav zato je naloga celotnega zdravstvenega tima, ki je poleg bolnika in njegove družine vpet v zdravljenje rane, da pacienta obravnava celostno. Poleg lokalne oskrbe rane mora poskrbet tudi za zdravstveno vzgojo pacienta in svojcev, za pravilno higieno in nego kože, za ustrezno prehrano in podobno. Oskrba kronične rane same pa vključuje postopke čiščenja in odstranjevanja odmrlega tkiva, različne oblike spodbujanja procesa celjenja ter uporabo sodobnih oblog za rane. Te v rani prevzamejo vlogo manjkajočega tkiva ter ščitijo tkivo pred nadaljnjimi okvarami in okužbami.
Kaj je klasična in kaj sodobna oskrba rane?
V današnjem času se klasična oskrba rane, ki je obsegala večinoma le gazo in fiziološko raztopino, opušča. Mnogi se še spominjajo bolečega prevezovanja, saj se je gaza na rani posušila in se z njo sprijela, z vsako odstranitvijo preveze pa se je tkivo ponovno ranilo. Že v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja je G. D. Winter dokazal, da se rana kar dvakrat hitreje celi v vlažnem okolju. Ugotovil je, da je to najbolj optimalno okolje za rast celic, hitreje se tvori novo tkivo, mnogo manjše pa je tudi brazgotinjenje. Danes imamo po zaslugi številnih raziskav in odkritij novih materialov na voljo mnogo vrst sodobnih oblog (obloge z alginati, hidrogeli, hidrokoloidi, s silikonom, s poliuretansko peno ali filmom,…). Te v vrani vzdržujejo vlažno okolje in primerno temperaturo, zato je celjenje hitrejše. Tudi čiščenje rane in odmrlih delov je lažje in hitrejše, preveze so manj boleče, manj jih je in celotno zdravljenje je zato cenejše.
Prva slovenska, naravna obloga za rane
Tosama je leta 2010 razvila prvo slovensko oblogo z medom, imenovano Vivamel. Klinična testiranja te obloge so pokazala, da je primerna za zdravljenje veliko vrst ran v različnih fazah celjenja. Izjemne rezultate je Vivamel pokazal pri zdravljenju kroničnih ran, ki se slabo ali počasi celijo in se ne odzivajo na antibiotično zdravljenje.
