V teh dneh vse tisto, kar velja za imunski sistem odraslih, velja tudi za otroke: pred zimo ga je dobro kar najbolj okrepiti. Samo tako se bodo naši najmlajši čim uspešneje branili pred povzročitelji bolezni, ki jim bodo v jesenskem in zimskem času izpostavljeni. Okužbe so pogostejše tudi zaradi več časa, preživetega v zaprtih prostorih, ter prehrane, v kateri je manj svežega sadja in zelenjave kot poleti. Niso redki malčki, ki so v teh mesecih več časa doma »na bolniški«, kot v vrtcu.
Dojeni otroci so zaščiteni
Otroci , ki jih matere še dojijo, so v času povečane nevarnosti za okužbe najbolje zavarovani. Za razvoj otrokovega imunskega sistema je zelo pomembno mlezivo, otrokova prva hrana. Naloga mleziva je namreč, da poskrbi za otrokovo odpornost, saj imunski sistem še ni razvit. V času dojenja otrok z materinim mlekom namreč poleg hranil dobi tudi vse vitamine in esencialne maščobe in je pred okužbami relativno varen. V prvem letu življenja se imunski sistem začne razvijati in krepiti, žal pa na precej dejavnikov nimamo vpliva – denimo na dednost. Lahko pa zelo dobro vplivamo na druge: na prehrano, gibanje, higieno. Vse to so tudi osnovni gradniki močnega imunskega sistema.
Prehrana naj bo zdrava
Zdrava in uravnotežena prehrana je vedno na prvem mestu, ko govorimo o krepitvi otrokove odpornosti. Da bo otrok dobil vse potrebne vitamine in minerale, mu ponudimo čim več svežega sadja in zelenjave, če je le mogoče naj bo ekološkega izvora. V jedilnik naj bo vključene čim manj industrijsko predelane hrane, ki je žal zelo osiromašena. Za krepitev mladega organizma so nujno potrebni vitamini A, C, D, in E ter skupine B, od mineralov pa so najpomembnejši železo, kalcij, magnezij, jod, baker, mangan in selen. Tudi prebiotiki in probiotiki so nujni za krepite črevesne flore, otrok jih bo največ dobil z mlekom in mlečnimi izdelki. Če ocenimo, da koristnih snovi s hrano ne dobi dovolj, mu jih dodajajmo v obliki prehranskih dopolnil. Potrebno pa je vedeti, da jih otrokom do prvega leta starosti ne smemo dajati brez nadzora pediatra.
Higiena rok
Slaba higiena rok je tako med odraslimi kot med otroki eden poglavitnih vzrokov za širjenje bolezni. V nekaterih virih naletimo na podatek, da število okužb lahko zmanjšamo kar za 60 0dstokov, če si roke redno in skrbno umivamo. Naučimo zato že čisto majhne otroke rednega in temeljitega umivanja rok, odvaditi pa ga skušajmo, da bi si jih tlačil v usta. Pogostega umivanja rok naj se naučijo tudi v povezavi s kašljanjem in prekrivanjem ust ob tem – ti dve veščini morata biti povezani.
Gibanje in zračenje prostora
Ker je zadrževanje v zaprtih prostorih v hladnejših mesecih eden od največjih vzrokov za epidemije grip in viroz, uvedimo v otrokov urnik čim več gibanja na prostem. Mnogo več bomo naredili za krepitev njegovega imunskega sistema z igro in sprehodi v mrzlem vremenu, kot pa s tem, da ga izoliramo od potencialno okuženih sovrstnikov in zapiramo v pretirano ogrevane prostore. Bivalnih prostorov ne pozabimo redno zračiti. Strokovnjaki svetujejo, naj okna odpiramo v rednih časovnih intervalih – vsaj trikrat na dan, odprta pa naj ostanejo od pet do deset minut (odvisno tudi od velikosti prostora).
