Bombaž – naš sopotnik že tisočletja

Ste vedeli, da so bombažu včasih rekli »belo zlato«? Zaradi vseh dobrih lastnosti, ki jih ta rastlina ima, in zaradi vseh koristi, ki jih nošnja bombaža prinaša telesu, si to oznako enostavno zasluži. Za izdelavo oblačil ga ljudje uporabljamo že tisočletja. 

Od kdaj uporabljamo bombaž?

Nekateri viri kažejo, da so bombaž uporabljali Egipčani že 12.000 let pred našim štetjem, v mehiških votlinah so našli preko 7.000 let stare ostanke bombažnih oblačil, načrtno so ga pridelovali že Maji in Inki pred več kot 5.000 leti. Najstarejši zapisi o bombažu so iz Indije, stari so preko 3.500 let. V Evropo naj bi bombaž prišel že v četrtem stoletju pred našim štetjem, prinesel pa naj bi ga Aleksander Veliki. 

Bombaževec – enoletna grmovnica

Bombaž je danes ena izmed najpomembnejših agrarnih surovin, kultivirano ga gojijo v več kot 75 državah sveta. To, čemur rečemo »bombaž«, so dejansko enocelična celulozna semenska vlakna bombaževca - enoletne grmovnice. Ko zrastejo in odcveto, ostane na mestu cveta majhna kroglica, ki se razvije v tri- do štiridelen plod. V vsakem predelu je 3 do 10 semen. Iz celic semenske pokožice se nato v plodu razvijejo bombažna vlakna – iz enega semena zraste kar deset do petnajst tisoč vlaken. Ko so zrela, plod poči in vlakna se vsujejo iz njega kot kosem vate. Na zraku se posušijo, nato jih skupaj s semeni ročno ali strojno oberejo ter sortirajo po zrelosti in količini nečistoč. Suh bombaž rahljajo in čistijo, da odstranijo vse nečistoče, nato s strojem še ločijo vlakna od semen. Na koncu iz bombažnih vlaken naredijo preje in sukance, ki potem s tehnikami tkanja, šivanja, pletenja postanejo naša oblačila. 

Dobre lastnosti

Bombaž odlikujejo številne lastnosti, zaradi katerih mu že stoletja pripada osrednji položaj med vsemi vlakni. Značilno zanj je, da odlično vpija vlago - pri 95-odstotni zračni vlagi sprejme kar 27 % vlage. Odlikuje ga tudi preprosto vzdrževanje: večino bombažnih izdelkov lahko peremo v pralnem stroju pri 90 stopinjah Celzija. Bombažne tkanine so tudi zelo primerne za barvanje in tiskanje. Oblačila iz bombaža so prijetna na otip, hladna in zračna. Veljajo tudi za obstojna, saj bombažna vlakna brez težav prestanejo napetosti pri predelavi in vzdrževanju ter se le počasi obrabljajo. Oblačila tako prenesejo številna pranja oz.  intenzivno drgnjenje, ožemanje in likanje. Celo tiste lastnosti, ki sodijo med manj zaželene, kot so krčenje, vpojnost vode in gorljivost, se lahko z oplemenitenjem zmanjšajo.

Problematična pridelava in predelava

Znano je, da za gojenje in predelavo bombaža porabijo kar 25 % svetovne porabe pesticidov in 10 % svetovne porabe insekticidov. Med temi so tudi najnevarnejši živčni strupi. Porabljajo se ogromne količine pitne vode, zastruplja se podtalnica. Raziskave so sicer pokazale, da v bombažnih tkaninah pesticidov ni, oziroma se pojavijo v izjemno majhnih sledovih, ostajajo pa v bombažnih polnilih, ki jih uporabljajo za blazine, ležišča in prešite odeje. Je pa dokazano, da v oblačilih ostajajo nekatera sredstva, ki so jih v procesu obdelave uporabili pri beljenju, barvanju, krašenju in drugi obdelavi tkanin. To so čistilna sredstva na osnovi nafte, mehčalci, sredstva za poživljanje barv, težke kovine, pršila za negorljivost in impregnacijo, formaldehid, da se oblačila manj mečkajo, in amonijak, ki prepreči krčenje. Mnogo teh snovi se sicer po številnih pranjih izpere, nekatere pa v oblačilih tudi ostanejo. 

Organski bombaž

Osveščenost, skrb za okolje in naše zdravje sta pridelovalce prisilila k temu, da so pričeli sodelovati z naravo. V zadnjih dveh desetletjih so pričeli pridelovati organski bombaž, rečemo mu lahko tudi ekološki. Sistematično so izboljšali varovanje okolja in delavcev, gnojila so izključno organskega izvora, semena niso genetsko spremenjena in obdelana, bombaž pobirajo ročno, iz postopka predelave pa so strupene kemikalije izločene. Bela oblačila belijo s kisikom ali sploh ne, tudi barve so povsem naravne in ne vsebujejo težkih kovin.

Za bombaž velja, da je organski le, če je njegova pridelava neškodljiva od samega začetka do končnega izdelka. Merila, ki jim morajo pridelovalci zadostiti, da njihov pridelek dobi oznako »organski bombaž«, je razvilo in poenotilo ameriško neodvisno združenje in ustanovilo certifikat Global Organic Textile Standard (GOTS). Združenje pregleduje in nadzoruje pridelovalne površine, predelovalne prostore in postopke, ki jih proizvajalci uporabljajo, in ustreznim izdelkom nato podeli certifikat.

Organski bombaž je naraven, zračen, neškodljiv in primeren tudi za občutljivo kožo. V primerjavi s konvencionalno pridelanim bombažem je mehkejši na dotik, močnejši in obstojnejši. 

Bombaž na koži

Bombaž je kljub množici umetnih materialov še vedno ena najpomembnejših surovin, pojavlja pa se na mnogih področjih našega življenja, ne le v tekstilni industriji. Cenimo pa ga predvsem zaradi njegove prijaznosti do kože: je mehak in udoben, diha in tako preprečuje razrast mikroorganizmov, vpija vlago, ne širi neprijetnih vonjav, kože ne draži in ne povzroča alergij. Bombaž zato velja za najboljšo izbiro za oblačila dojenčkov in majhnih otrok, neprecenljiva pa je njegova vloga v ženski intimni negi.