Seneni nahod
Za alergije velja, da sodijo med največje skupine bolezni sodobnega človeka. Po statističnih podatkih ima danes eno od alergij vsak četrti odrasel človek in celo vsak tretji otrok, bolezen pa izkazuje trend rasti. Po ocenah bo čez par desetletij alergijo imel že vsak drugi človek.
Telo pretirano reagira na neškodljive snovi
Alergijo dobimo zaradi napake našega imunskega sistema. Koža, sluznica in določene obrambne celice imajo v telesu nalogo, da vse, kar bi nam lahko škodovalo (sem sodijo npr. virusi), odstranijo oziroma izničijo s protitelesi. Seveda mora telo pri tem ločiti koristne snovi od škodljivih in pravilno reagirati. Včasih pa se zgodi – strokovnjaki ne vedo natančno, zakaj -, da naše telo pretirano reagira na snovi, ki pa niso škodljive. Tem snovem rečemo alergeni. Naše telo oz. naš imunski sistem na nekaj, kar večini ljudi sploh ne škoduje, odreagira z alergično reakcijo.
Vzroki alergij so številni
Med vzroki za razvoj alergij in predvsem za njihov porast strokovnjaki navajajo uživanje vse bolj predelane hrane, pridelane z vse več kemikalijami, naš način življenja pod stalnim stresom, dednost, tudi pretirano skrb za higieno in pa izpostavljenost določenemu alergenu.
Vrste alergij
Alergije so zelo različne, med seboj pa jih ločimo glede na to, kako alergeni vstopijo v telo:
- z vdihavanjem
- z zaužitjem
- v stiku s kožo (kontaktni alergeni)
- direktno v krvni obtok (npr. piki žuželk).
Večinoma se težave pojavijo tam, kjer je alergen vstopil v telo - torej na dihalih, na koži, na nosni sluznici in podobno.
Seneni nahod
Ker so spomladi najpogostejše alergije dihal, si jih poglejmo pobliže. Med več vrstami alergije dihal je prav sezonski alergijski rinitis ali seneni nahod tisti, ki je v prvih pomladnih mesecih najbolj razširjen. Imenuje se po senu, zaradi katerega imajo ljudje največ težav poleti, ko se ukvarjajo s pripravo krme, vendar alergije povzroča cvetni prah (pelod), ki pa je v zraku že s prvim cvetenjem dreves, grmovnic, trav, zelišč in drugih rastlin. Običajno imajo bolniki težave takrat, ko cveti tista vrsta rastlin, na katere so alergični. Tako imajo nekateri seneni nahod že v februarju, ko zacveti leska, drugi kasneje, ko zacveti drugo drevje, tretji pa trpijo pozno spomladi in zgodaj poleti, ko zacvetijo trave in žita.
Prinaša veliko nevšečnosti
Za senenim nahodom zboli 10 do 25 odstotkov ljudi, po nekaterih podatkih naj bi ga imel kar vsak deseti Slovenec. Ker cvetni prah potuje po zraku, pride v stik s sluznico dihalnih poti, prizadene pa nosno in bronhialno sluznico ter očesno veznico. Alergični ljudje kihajo in smrkajo, nos imajo zamašen ali jim iz njega teče voden izcedek, oči se jim solzijo in jih pečejo, lahko jih tudi draži v grlu.Pri manjših težavah si lahko pomagamo s pripomočki v obliki mazil, pršil in kapljic, ki jih dobimo brez recepta, pri ponavljajočih in vedno hujših težavah pa je treba k zdravniku, ki bo za ublažitev in zdravljenje alergijske reakcije predpisal zdravilo.
Kaj lahko storimo sami
Tudi sami pa lahko naredimo marsikaj, da se kar najbolj izognemo cvetnemu prahu. Predvsem moramo omejiti gibanje v naravi. Sprehajajmo se po dežju, ko pridemo domov, se preoblecimo, ne sušimo perila zunaj in ne zračimo stanovanja zvečer in zjutraj, ko je v zraku največ cvetnega prahu.