Tehnike sproščanja

Stres - kako se najhitreje sprostiti in umiriti

Danes dobro vemo, da je stres eden glavnih vzrokov za nastanek številnih bolezni, telesnih in duševnih. Proti stresu se zelo učinkovito lahko borimo s sproščanjem. To telesu zelo koristi, saj dokazano znižuje krvni pritisk, upočasnjuje srčni utrip in dihanje, pospešuje prekrvavitev in zmanjšuje napetost v mišicah, izboljšuje koncentracijo ter zmanjšuje frustracije. Poznamo več vrst oziroma tehnik sproščanja in marsikatere se brez težav lotimo sami, potrebujemo pa le nekaj miru in tišine.


Dihalne tehnike

so najbolj osnovne metode globokega sproščanja. Poznamo več načinov, med njimi so zelo priljubljeni dihanje s trebušno prepono, dihanje s podaljšanim izdihom in tehnika 4-7-8. Pri tej globoko vdihnemo skozi nos in zraven štejemo do štiri. Zadržimo dih in štejemo do sedem, potem pa izdihnemo skozi usta in med tem štejemo do osem.


Meditacija

je izraz za več načinov sproščanja, s katerim umirjamo duha in iščemo stik s seboj, pomaga pa tudi k boljšemu počutju, ravnovesju čustev in ne nazadnje tudi pri iskanju odgovorov na življenjska vprašanja. Z meditacijo skušamo izklopiti svoje mentalne aktivnosti, pozornost pa s pomočjo osredotočanja na dihanje ali npr. na izgovarjanje mantre usmerjamo v notranje zavedanje.


Vizualizacija

je  miselna tehnika, pri kateri uporabljamo sposobnost predstavljanja. Z vsemi svojim čuti skušamo poiskati kraj, spomin, sliko ali podobo, ki nam predstavlja varnost, s tem pa omejimo občutek ogroženosti in strahu.


Mišična relaksacija

ali postopno mišično sproščanje je zbir telesnih vaj, pri katerih mišice najprej zatezamo, nato pa jih sprostimo. Po eno mišično skupino najprej intenzivno napnemo za pet sekund, nato pa jo počasi 15-30 sekund sproščamo. Pričnemo z dlanmi, nadaljujemo z rokami in rameni, obraznimi mišicami in nato postopoma navzdol do stopal.


Joga

je telesna aktivnost, ki se intenzivno povezuje tako s samozavedanjem kot tudi z dihalnimi vajami in nas uči, da sta telo in um eno. Pomaga nam, da povežemo mentalno, emocionalno in fizično raven svojega obstoja in se zavemo medsebojnega vpliva oz. skrbi zase na vseh nivojih. Z njeno pomočjo najdemo ravnovesje med vsemi področji svojega življenja, posledično pa se naš parasimpatični živčni sistem ne odziva prehitro na stresne situacije in nam omogoča daljšo sproščenost.


Avtogeni trening

je način sproščanja, ki deluje na telo in duševnost. Pri njem sami uravnavamo telo s pomočjo svojih mislih – z avtosugestijo. Sestavljen je iz šestih vaj, s pomočjo katerih aktiviramo parasimpatični živčni sistem; pri tem pa uporabljamo govorjena navodila in se v mislih usmerjamo na posamezne telesne dele.