Okrepimo otrokov imunski sistem

Spomladi se virusne in bakterijske okužbe pri otrocih kar vrstijo, niso redki malčki, ki so te dni več časa doma »na bolniški«, kot v vrtcu. Spomladanske temperature in vremenske razmere se zelo hitro spreminjajo, nihanja pa lahko precej vplivajo na otrokov imunski sistem – oslabijo ga in povečajo dovzetnost za bolezni. V zraku je visoka vlažnost, zrak v prostorih pa pogosto sušimo, kar lahko izsušuje otrokovo  sluznico, to pa prav tako olajša pot okužbam. Tudi več prašnih delcev v zraku lahko poslabša simptome alergij in astme pri otrocih, ne nazadnje pa celo daljši dan lahko zmoti otrokov biološki ritem ter povzroči težave s spanjem, utrujenostjo ali celo koncentracijo. Rešitev je na dosegu roke: okrepiti moramo otrokov imunski sistem.

Dojeni otroci so zaščiteni

Otroci, ki jih matere še dojijo, so v času povečane nevarnosti za okužbe najbolje zavarovani. Za razvoj otrokovega imunskega sistema je zelo pomembno mlezivo, otrokova prva hrana. Naloga mleziva je namreč, da poskrbi za otrokovo odpornost, saj imunski sistem še ni razvit. V času dojenja otrok z materinim mlekom namreč poleg hranil dobi tudi vse vitamine in esencialne maščobe in je pred okužbami relativno varen. V prvem letu življenja se imunski sistem začne razvijati in krepiti, žal pa na precej dejavnikov nimamo vpliva – denimo na dednost. Lahko pa zelo dobro vplivamo na druge: na prehrano, gibanje, higieno. Vse to so tudi osnovni gradniki močnega imunskega sistema.

Prehrana naj bo zdrava

Zdrava in uravnotežena prehrana je vedno na prvem mestu, ko govorimo o krepitvi otrokove odpornosti. Da bo otrok dobil vse potrebne vitamine in minerale, mu ponudimo čim več svežega sadja in zelenjave, če je le mogoče naj bo ekološkega izvora. V jedilnik naj bo vključene čim manj industrijsko predelane hrane, ki je žal zelo osiromašena. Za krepitev mladega organizma so nujno potrebni vitamini A, C, D, in E ter skupine B, od mineralov pa so najpomembnejši železo, kalcij, magnezij, jod, baker, mangan in selen. Tudi prebiotiki in probiotiki so nujni za krepite  črevesne flore, otrok jih bo največ  dobil z mlekom in mlečnimi izdelki. Če ocenimo, da koristnih snovi s hrano ne dobi dovolj, mu jih dodajajmo v obliki prehranskih dopolnil. Potrebno pa je vedeti, da jih otrokom do prvega leta starosti ne smemo dajati brez nadzora pediatra.
 

Higiena rok

Slaba higiena rok je tako med odraslimi kot med otroki eden poglavitnih vzrokov za širjenje bolezni. V nekaterih virih  naletimo na podatek, da število okužb lahko zmanjšamo kar za 60 0dstokov, če si roke redno in skrbno umivamo. Naučimo zato že čisto majhne otroke rednega in temeljitega umivanja rok, odvaditi pa ga skušajmo, da bi si jih tlačil v usta. Pogostega umivanja rok naj se naučijo tudi v povezavi s kašljanjem in prekrivanjem ust ob tem – ti dve veščini morata biti povezani.

Gibanje in zračenje prostora

Ker je zadrževanje v zaprtih prostorih eden od največjih vzrokov za širjenje okužb, uvedimo v otrokov urnik čim več gibanja na prostem. Mnogo več bomo naredili za krepitev njegovega imunskega sistema z igro in sprehodi, kot pa s tem, da ga izoliramo od potencialno okuženih sovrstnikov. Bivalnih prostorov ne pozabimo redno zračiti. Strokovnjaki svetujejo, naj okna odpiramo v rednih časovnih intervalih – vsaj trikrat na dan, odprta pa naj ostanejo od pet do deset minut (odvisno tudi od velikosti prostora).