OSKRBA RAN JE ZAHTEVNA

Zakaj se nekatere rane slabo celijo?

Definicija pravi, da je rana »nasilna prekinitev tkiva«. Sliši se učeno in neosebno, vsi pa vemo, da so rane in ranice dokaj pogosta nadloga, ki prav vsakemu od nas lahko zelo zagreni življenje. Prav zato je dobro vedeti, s kakšno vrsto rane imamo opravka, kdaj in kako lahko ukrepamo sami ter kaj storiti, ko se rana noče zaceliti.

Je rana akutna ali kronična?

Nekatere rane so površinske, pri drugih je poleg kože poškodovano tudi globlje tkivo. Mnoge rane dobimo zaradi poškodb; tiste, ki so običajno bolj problematične, pa nastanejo zaradi prizadetega ožilja ali živčevja, zaradi kožnih obolenj ali nekaterih bolezni organizma. Ranam, kakršne so ureznine, manjše opekline, praske in odrgnine, rečemo akutne rane. Druge, ki nastanejo na delih telesa, kjer je motena prekrvavitev, pa so kronične rane. Zanje je značilno, da se ne zacelijo v šestih tednih. Mednje sodijo venske, arterijske in diabetične razjede ter razjede zaradi pritiska, onkološke rane ter zagnojene kirurške rane.

Oskrba akutne rane

Glede na vrsto, velikost in globino akutne rane se odločimo ali jo bomo oskrbeli sami ali bomo poiskali strokovno pomoč. Za manjšo površinsko rano brez težav poskrbimo sami, za večje rane pa je obvezno treba k zdravniku. Še posebej je treba pohiteti na pregled, če je rana nastala zaradi ugriza živali, če močno krvavi, če je opečena večja površina kože ali če je poškodovanec sladkorni bolnik. Zdravnik bo tudi ocenil, ali je potrebno celjenje proti tetanusu.

Sami manjšo rano najprej očistimo, da preprečimo morebitno okužbo in pospešimo njeno celjenje. Uporabimo fiziološko raztopino, lahko pa tudi vodo iz pipe ali blago milnico. Nato rano razkužimo (primerna je 10-odstotna raztopina joda ali pa posebej za to namenjeno razkužilo). Rano nato zaščitimo z ustreznim obližem, s čimer preprečimo stik z umazanijo. Običajno se rana zaceli v enem do največ dveh tednih.

Zdravljenje kronične rane

Zdravljenje kronične rane je dolgotrajen proces, ki zahteva sodelovanje tako kirurga in medicinske sestre kot tudi specialistov z drugih področij medicine, saj rana po vsej verjetnosti ni edini bolnikov problem. Prav zato je naloga celotnega zdravstvenega tima, ki je poleg bolnika in njegove družine vpet v zdravljenje rane, da pacienta obravnava celostno. Poleg lokalne oskrbe rane mora poskrbet tudi za zdravstveno vzgojo pacienta in svojcev, za pravilno higieno in nego kože, za ustrezno prehrano in podobno. Oskrba kronične rane same pa vključuje postopke čiščenja in odstranjevanja odmrlega tkiva, različne oblike spodbujanja procesa celjenja ter uporabo sodobnih oblog za rane. Te v rani prevzamejo vlogo manjkajočega tkiva ter ščitijo tkivo pred nadaljnjimi  okvarami in okužbami.

Kaj je klasična in kaj sodobna oskrba rane?

V današnjem času se klasična oskrba rane, ki je obsegala večinoma le gazo in fiziološko raztopino, opušča. Mnogi se še spominjajo bolečega prevezovanja, saj se je gaza na rani posušila in se z njo sprijela, z vsako odstranitvijo preveze pa se je tkivo ponovno ranilo. Že v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja je G. D. Winter dokazal, da se rana kar dvakrat hitreje celi v vlažnem okolju. Ugotovil je, da je to najbolj optimalno okolje za rast celic, hitreje se tvori novo tkivo, mnogo manjše pa je tudi brazgotinjenje. Danes imamo po zaslugi številnih raziskav in odkritij novih materialov na voljo mnogo vrst sodobnih oblog (obloge z alginati, hidrogeli, hidrokoloidi, s silikonom, s poliuretansko peno ali filmom,…). Te v vrani vzdržujejo vlažno okolje in primerno temperaturo, zato je celjenje hitrejše. Tudi čiščenje rane in odmrlih delov je lažje in hitrejše, preveze so manj boleče, manj jih je in celotno zdravljenje je zato cenejše.

Prva slovenska, naravna obloga za rane

Tosama je leta 2010 razvila prvo slovensko oblogo z medom, imenovano Vivamel. Klinična testiranja te obloge so pokazala, da je primerna za zdravljenje veliko vrst ran v različnih fazah celjenja. Izjemne rezultate je Vivamel pokazal pri zdravljenju kroničnih ran, ki se slabo ali počasi celijo in se ne odzivajo na antibiotično zdravljenje.

Ali ste vedeli?

Kako poteka celjenje rane

Strokovnjaki razlagajo, da se rana celi v treh fazah:

  • Prvo fazo imenujejo faza čiščenja. Takoj po poškodbi nastopi faza zgodnjega vnetja, v kateri se krvne žile skrčijo in tako zadržijo krvavitev. Kri se prične strjevati, telo prične izločati določene encime in celice, ki organizem zavarujejo pred bakterijami, poškodovano mesto pordeči, oteče in boli. Ta faza traja največ tri dni.
  • V drugi fazi, ki se imenuje poliferacija,  v rani že prične nastajati novo tkivo. Imenuje se granulacijsko tkivo in je vlažno, dokaj prosojno in rahlo rdeče obarvano. Nastajajo nove kapilare, znaki vnetja že izginjajo, robovi rane se zapirajo. Ta faza traja od treh do 24 dni.
  • V tretji fazi – v fazi epitelizacije in zorenja brazgotine - pa se zaprta rana še preoblikuje, kar lahko traja tudi več mesecev. Iz granulacijskega tkiva počasi nastaja povrhnjica.

Priporočeni izdelki